V ponedeljek 1136 okužb. Desetdnevnega zaprtja države (še) ne bo

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar je po sestanku s predstavniki vlade dejala, da so vladi predlagali zaostritev covidnih ukrepov, ne pa popolnega desetdnevnega zaprtja države. Kot je pojasnila, je v osnutku zapisnika s ponedeljkove seje svetovalne skupine resda pisalo, da se predlaga desetdnevno popolno zaprtje države, a da je pri tem šlo za vsebinsko napako v zapisniku, ki še ni bil potrjen. Zapisnik je bil popravljen in nato posredovan ministrstvu za zdravje, je dodala.

Po neuradnih informacijah STA vlada na sestanku ni bila naklonjena zapiranju države. Neuradno naj bi vlada sprejela odločitev za zaostrovanje obstoječih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Ukrepi naj bi bili med ministrstvi usklajeni do četrtkove seje vlade, med njimi pa bi bilo tudi širjenje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) na dodatne dejavnosti.  Tudi minister in podpredsednik vlade Matej Tonin je povedal, da ponovnega zaprtja družbe ne podpira.

"Zavzel se bom, da zelo natančno, zelo striktno izvajamo pogoj PCT. Kjer ga ne preverjajo, morajo te dejavnosti pač zapreti," je dejal in dodal, da pa si Slovenija ne more privoščiti "lockdowna", kot si ga je zamislila strokovna skupina. "Popolno desetdnevno  zaprtje države enostavno ne pride v poštev, ker je Slovenija izvozno naravnano gospodarstvo in si tega v praksi žal ne moremo privoščiti. Če pa delamo delne lockdowne, potem bo pa ponovno veliko nezadovoljstvo," je dejal. 

Logarjeva se je dopoldne sestala z ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem, nato pa so se vladni predstavniki sestali še s člani svetovalne skupine za covid-19. V preteklem tednu je sicer Poklukar napovedal, da če se epidemiološko stanje ne bo izboljšalo in če bo število bolnikov na intenzivni negi naraslo na 160 do 180, bo vladi predlagal vsaj delno zaprtje družbe. 

Na ministrstvu za zdravje so v torek z vodstvi bolnišnic sklenili, da bo večina bolnišnic ukinila vse nenujne programe. Hkrati bodo bolnišnice povečale številno navadnih in intenzivnih postelj. Koordinator covidnih bolnišničnih postelj Robert Carotta je ob tem posvaril pred zlomom zdravstva, zato je naklonjen zaprtju države.

Prav tako se svetovalna skupina zavzema za boljšo dostopnost do brezplačnega hitrega testiranja prebivalstva. Nekaj časa se je sicer omenjala tudi možnost, da bi ob veliki zasedenosti intenzivnih postelj uvedli pogoj PC. Tudi ta možnost po besedah direktorja NIJZ Milana Kreka ni izključena. 

Na praznični ponedeljek smo sicer v državi potrdili 1136 novih okužb, delež pozitivnih testov je bil 43,1-odstoten. Umrlo je 10 covidnih bolnikov, je sporočila vlada. Najmlajši bolnik na navadnem oddelku je po podatkih vlade star 19 let, na intenzivnem pa 21 let.

Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v državi 28.047 aktivnih primerov okužbe. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je spustilo na 2177, kar je 164 manj kot dan prej. Štirinajstdnevno povprečje potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev pa je 1329 oziroma 25 manj kot dan prej.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je danes sicer spustilo na 2177, kar je 164 manj kot dan prej. Štirinajstdnevno povprečje potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev pa je 1329 oziroma 25 manj kot dan prej. V ponedeljek so opravili tudi 6930 hitrih antigenskih testov, katerih pozitivne rezultate potrjujejo še s PCR-testiranjem.

Na vladni novinarski konferenci je uradna govorka Maja Bratuša opozorila, da so razmere "resne, napovedi pa ostajajo črnoglede". Popoldan je zato sklican sestanek članov vlade s posvetovalno skupino za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, "na katerem se bo vlada seznanila s trenutnimi razmerami in sprejela odločitve, kako postopati naprej", je dodala.

Krek je na novinarski konferenci uvodoma povedal, da se evropska slika "slabša v vzhodnem delu EU". Kot je dodal, žal med te države spada tudi Slovenija. Triindvajset držav članic EU ima povečan dnevni porast okuženih, med njimi tudi Portugalska in Danska, ki so bile po besedah Kreka "do nedavnega zelo zgledne".

Izpostavil je, da je epidemični val bistveno hujši na vzhodnem delu Evrope, kjer je precepljenost manjša. "V vseh državah, kjer je R večji od 1, se razvija epidemija," je pojasnil direktor NIJZ. Vse sosednje države, z izjemo Italije, imajo slabšo situacijo kot pred dnevi, a po njegovih besedah najslabše kaže prav nam.

"Tudi današnje številke kažejo, da bomo zvečer soočeni z dokaj visokim številom okuženih. Žal smo soočeni z zelo težko epidemiološko situacijo, predvsem posamezne občine, kjer je praktično okuženi vsak 30. prebivalec. Ukrepanje je nujno potrebno na lokalnem nivoju. 14-dnevni porast okužb na 100.000 prebivalcev kaže na R = 1,33, še vedno smo v eksponentni fazi," je povedal o epidemiološki situaciji v državi. Čez 11 dni bomo imeli dvakrat več okuženih, kot jih imamo zdaj, če se razmere ne bodo začele stabilizirati in umirjati, je nadalje poudaril Krek.

Po njegovih besedah se največji delež ljudi okuži v družini, na delovnem mestu, v vzgojno-izobraževalnem zavodu ali med zasebnim druženjem. Med potrjenimi okužbami v bolnišnici pristane okoli 4,8 odstotka ljudi. V povprečju jih 27,5 odstotka od teh pristane na intenzivni negi, zato se postelje tam zelo hitro polnijo. "Skrbite za svoje ostarele bližnje in se primerno pripravite na njihov obisk. Deset dni prej je treba biti v izolaciji in obvezno nositi zaščitno masko," je opozoril. "Trend sprejemanja v bolnišnice se ne zmanjšuje. Storiti moramo vse, da ne pridemo do točke, ko prostih postelj ne bo več in zdravstvo ne bo več zmoglo," je opomnil. 

"V tem trenutku imamo 28.000 aktivno okuženih, toliko jih že dolgo nismo imeli, pomeni pa, da se lahko hitreje okužimo," je dejal in pojasnil, da za razliko zdaj tudi prevladuje bistveno bolj kužna različica delta. "Po drugi strani pa imamo cepivo, ki ga imamo dovolj. To nam omogoča, da če že zbolimo, zbolimo za milejšo okužbo," je še dejal Krek.  

Preverjanje pogoja PCT na terenu je zelo pavšalno, a Krek verjame, da bi strogo upoštevanje pogoja PCT pomagalo pri reševanju epidemije. "Kot družba se moramo odločiti, ali želimo odprto ali zaprto družbo. Pogoj za odprto družbo sta PCT in cepljenje. A te naloge nismo opravili. Posledice pa bodo vedno hujše. Resno držanje PCT-pogojev pomeni zmago. Ne držanje pa več okuženih, hospitaliziranih in tudi umrlih," je dejal. 

Krek je povedal še, da se nošenje maske priporoča tako cepljenim kot necepljenim. "Prav tako se bo, če se bo situacija še poslabšala, testiralo tudi cepljene," je dejal. 

Krek sicer o možnih ukrepih v primeru poslabševanja razmer danes še ni želel govoriti. Povedal je le, da je strokovna skupina o tem razpravljala v ponedeljek pozno v noč in bo svoje predloge poslala vladi, o čemer pa bo javnost obveščala vodja strokovne skupine, saj da sam za to nima pooblastila.

Pahor: Cepimo se, strogo upoštevajmo pravilo PCT, spoštujmo ukrepe in priporočila

Ob zaostrovanju epidemičnih razmer je Slovence nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je začutil potrebo, da državljane in državljanke opozori na to, "kako zelo zdaj potrebujemo drug drugega. 

"Epidemične razmere v državi se zelo zaostrujejo. Število hospitaliziranih covidnih bolnikov, ki potrebujejo intenzivno oskrbo, strmo narašča. Bližamo se meji zmogljivosti zdravstvenega sistema. Ne vem, ali si znamo predstavljati odgovornosti in stiske zdravstvenih delavcev, ki se utegnejo kmalu znajti v položaju, ko bodo odločali, komu bodo nudili zdravstveno oskrbo in komu ne. Tega si ne znamo predstavljati," je zapisal. 

Dodal je, da smo edini, ki bolnišnicam lahko pomagamo, da se to ne zgodi. "Na voljo so nam cepiva, cepimo se. Vsi, brez izjem, pa strogo upoštevajmo pravilo PCT, spoštujmo ukrepe in priporočila," je dejal in dodal, da se zaveda, da del javnosti ne misli tako. "Z različnimi predstavniki tega dela javnosti se pogovarjam in se bom še, ker skušam razumeti pomisleke. Toda zdaj bom rekel to, kar pravim tudi v teh pogovorih: vsi imamo pravico do različnih mnenj, nihče od nas pa ne sme ogrožati zdravja in življenja drugih."

Slovencem je v zapisu sporočil še, da "potrebujemo drug drugega in tudi ta dragocen občutek, da se lahko v težkih časih zanesemo drug na drugega. Zdaj je tak čas. Pokažimo sebi in drugim, kar je v nas najbolj človeškega in najbolj humanega".