Se peščica državljanov požvižga na ukrepe, ostali pa so njeni talci?

Še en četrtek, še eno podaljšanje ukrepov. Slovenija večinoma ostaja zaprta. Še dva tedna bomo na prostem in tudi sicer nosili maske, prav tako sta še naprej ustavljena javni potniški promet in izvajanje športnih dejavnosti. Večina ostalih ukrepov je podaljšana za teden dni: seveda tudi prepoved zbiranja in omejeno gibanje med občinami ter po 21.uri.

In zakaj podaljšujemo ukrepe? Ker že veljavni očitno niso bili dovolj in se peščica državljanov očitno požvižga na njih, ostali pa so talci tega deleža ljudi, ki se še vedno druži in ne upošteva ukrepov. Inšpekcija ne more nadzirati vseh zabav ter garažnih in kletnih druženj, od nas je odvisno, da se odločimo, ali bomo krivuljo obrnili ali ne.

V javnosti pa se krešejo mnenja tudi glede tega, kje se Slovenci največkrat okužimo. Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se največ, kar četrtina ljudi, okuži na delovnem mestu, skoraj enako je število tistih, ki ne vedo, kje so se okužili. Pa to drži ali je najlažje izjaviti: 'Okužil sem se v službi,' ne pa denimo v družbi, na kakšni zabavi. Ali bi se morali za to, da bi val ustavili, zateči k skrajnemu ukrepu, k zaprtju industrije in podjetij – poleg že zaprtih gostiln ter frizerskih in kozmetičnih salonov?

 V oddaji 24UR ZVEČER so sinoči soočili državno sekretarko z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Ajdo Cuderman, Sonjo Šmuc z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Nuško Čakš Jager z NIJZ.

V javnosti močno odmevajo izsledki NIJZ, da se kar četrtina okuži na delovnem mestu. "Mi smo ravno s tem namenom, da ugotovimo, koliko je pravzaprav okužb v gospodarstvu, naredili široko anketo med 130 podjetji. Ta je pokazala, da je v času od 1. marca – torej v devetih mesecih – bilo v teh podjetjih okuženega samo 3,5 odstotka zaposlenih. Bistveno več se jih je okužilo zunaj delovnega procesa, zato ker varujejo otroke, denimo. Tako so nas ti podatki, ki jih je pokazal NIJZ, zelo presenetili in nekako dvomimo ... Pravzaprav je bilo v zvezi s to raziskavo podanih premalo informacij, da bi jo lahko vzeli za čisto verodostojno," pravi Šmuceva.

Na podlagi česa pa so torej prišli do tega podatek, da se četrtina okuži v službi? Samo na podlagi zaupanja izjavam? Čakš Jagrova odgovarja, da je treba najprej povedati, da epidemiološka anketa ni raziskava v takšnem klasičnem pomenu, kot je bilo omenjeno. "Epidemiološka raziskava oziroma vprašalnik je del celotnega epidemiološkega postopka in pravzaprav gre za opredelitev najverjetnejšega vira okužbe na podlagi tistega, kar povedo. Mi se moramo na to nasloniti – izjemno težko je namreč matematično določiti in doreči, kaj je vir okužbe in kje je bil ta vir. Epidemiolog na osnovi teh vprašanj in pogovora z vsakim, ki je pozitiven, doreče, kje se je gibal, kaj je počel, s kom je bil v stiku, kakšen je bil način bivanja in gibanja. In na tej osnovi se potem nekako opredeli najverjetnejši vir okužbe. To je pač del epidemiološke preiskave, seveda pa to ni takšna analiza, kot jo omenjajo – v smislu stroge statistične obravnave."

"Izsledki morajo biti uporabni. Tako se nam zdi, da je ta številka prinesla samo veliko zmedo, hkrati pa ne vemo, v katerih dejavnostih so se ljudje okužili – koliko okuženih je v zasebnem, koliko v javnem sektorju. Katere so tiste dejavnosti, ki naj bi bile problematične, kako bodo ukrepi nastavljeni – točno glede na te dejavnosti?" na vprašanje, ali jo ti argumenti prepričajo, odgovarja Šmuceva. Kot dodaja, namreč nimamo teh podatkov oziroma se ne sledi temu, v katerih podjetjih delajo nekateri od teh, ki so bili vprašani. "Ker bi epidemiološka služba potem lahko ugotavljala na primer: v določenem podjetju so že trije okuženi, poglejmo, kaj se tam dogaja, obvestimo jih ... Če tega ni, ti podatki nimajo nobene uporabne vrednosti, z njimi ne moreš početi tako rekoč nič," je jasna.

A če ta podatek o četrtini drži, si najbrž ne moremo predstavljati, da bi poleg storitvene dejavnosti zaprli še ostala podjetja in industrijo. Cudermanova pravi, da so v intenzivnem dialogu z ekonomsko-socialnimi partnerji že od pomladi naprej – tako z gospodarsko kot tudi s trgovinsko in obrtno zbornico Slovenije. "Na podlagi njihovih podatkov razpolagamo s podatki o tem, da je okuženost v gospodarskem delu okoli štiri odstotke ali manj, odvisno od dejavnosti, trgovinska zbornica pripravila podatke, da je v tej dejavnosti okoli dva odstotka okuženih na delovnih mestih, v Obrtni zbornici Slovenije poudarjajo, da je ta odstotek še nižji, saj je mnogo dejavnosti zaprtih," pa razlaga Cudermanova. Kot dodaja, so se ti podatki NIJZ zbirali prejšnji teden, ko so verjetno želeli natančneje slediti virom okužbe. "Je pa resno in se strinjamo, da je treba tudi podrobneje pogledati celotno sliko – tam nekje od oktobra naprej."

Tudi Čakš Jagrova v repliki poudarja navedbe Cudermanove. "Res je, to je bila razširjena anketa od 16. do 22. (novembra, op. p.) in še enkrat: pomen tega je, da zaupamo tistemu, kar nam povedo, in da pravzaprav gre za najverjetnejši vir okužbe. Seveda govorimo vsak s svojega vidika, glede na svoj način dela in z drugačnim namenom. Bi pa rada še povedala, da tudi mi vodimo evidenco oziroma vemo, katera podjetja, kateri skupki se ponavljajo. Vendar – kot je bilo že velikokrat rečeno – posameznih poimenskih skupkov ne komentiramo in jih v javnost ne podajamo. Vemo, kateri in kje so ti skupki ter približno koliko primerov se v teh skupkih pojavlja, zato tudi lažje opredelimo, kdo je bil v visokorizičnem kontaktu in je zato najverjetnejši vir okužbe na tem dotičnem mestu."

Kako torej zajeziti širjenje okužb z novim koronavirusom na delovnem mestu? So dosedanji zaščitni ukrepi dovolj? Ali podjetja dovolj skrbijo za zaščitne ukrepe? Šmuceva meni, da delodajalci zagotovo. "Ker vemo, da je delodajalcu mar tako za zaposlene kot za stranke in poslovne partnerje. Podjetja, ki jih poznamo, ki jih redno obveščamo o najnovejših praksah, kako lahko še izboljšajo ukrepe, izvajajo mnogo več od le standardnih ukrepov (maske, razkuževanje, razdalja). Imajo nadzornike v podjetjih, ki pazijo, da se zaposleni ne spozabijo, urejene imajo jedilnice – da ohranjajo razdaljo, postavijo vmes posebne paravane, pazijo na to, da je čim manj odmorov ali jih celo ni, uredili so kadilske kotičke ... Skratka, tega je ogromno, kako so podjetja razmislila in se pripravila  – vse zato, da bi pomagala pri obvladovanju epidemije in zaščitila sebe in svoje zaposlene."

Kaj pa podaljšanje ukrepov, sprejetih včeraj v vladi, dolgoročno pomeni za gospodarstvo? Obrtniki in podjetja bijejo plat zvona, pomoč prihaja prepočasi.

Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu pravi, da se tega dobro zavedajo. V prvem valu je ministrstvo po njenih besedah začelo delati že mnogo pred tem, ko so se začele 'številke' – predvsem z likvidnostnimi ukrepi. "V drugem valu oziroma svežnju so bili ukrepi namenjeni predvsem turistični panogi, ki je bila v tistem času najbolj prizadeta zaradi zapiranja. Sedaj, v tretjem valu, se večina največjih svežnjev nanaša na to, da se delno nadomesti fiksne stroške. Če govorimo o izplačilih, pa je bilo doslej obravnavanih – vsaj kar se tiče ministrstva za delo in kar je usmerjeno v ukrepe ohranjanja delovnih mest – okoli 130.000 vlog podjetij, ki so pokrila nadomeščanje izpada plač za približno 600.000 zaposlenih. To je naneslo za dobrih 23 milijonov evrov. Nova informacija, ki smo jo dobili, pa je, da bo v ponedeljek izplačanih naslednjih 10 milijonov evrov, kar bo zagotovo pomagalo pri likvidnosti." Kar se tiče vprašanja, ali ta pomoč prihaja prepočasi, pa Cudermanova poudarja, da bo ravno to v središču pozornosti v prihodnjih dneh pri oblikovanju protikoronskih ukrepov številka sedem.

A to je ena od težav – roki za izplačilo so za podjetnike nesprejemljivi, večina pomoči iz PKP 6 pride na račune šele prihodnje leto, vmes pa ostajajo velike težave. Šmuceva pravi, da je sreča, da so slovensko gospodarstvo in podjetniki izjemno iznajdljivi. "Kajti če si v likvidnostnih težavah, če nimaš prihodkov, je pravzaprav zelo težko ohranjati podjetje, tudi če veš, da bo čez nekaj mesecev prišla pomoč. V tem času si očitno med sabo precej pomagajo, mnogi so vzeli tudi osebna posojila, kar jih spravlja v izjemno stisko, tudi njihove družine. Zato gre resnično pozdraviti to, kar je rekla državna sekretarka: čim bolj urediti sistem tako, da pomoč pride raje takoj kot pa naslednji dan."

Danes so bili podatki vendarle nekoliko boljši – 24 odstotkov testiranih je bilo okuženih. Kdaj lahko po mnenju Čakš Jagrove pričakujemo večji obrat krivulje in dolgoročnejše zniževanje števila okuženih, ob tem da vsi nestrpno čakamo še na cepivo? "Vsako napovedovanje je popolnoma nehvaležno. Že velikokrat smo zaupali temu upadu številk in si potem prehitro želeli, da bi bilo vse v redu, pa ni bilo. Srčno upam, da zadnji dve številki, se pravi včerajšnja in današnja – glede na to, da je to sredina tedna, ko po navadi beležimo kar precej visoke odstotke in veliko število okuženih primerov – vendarle nakazujeta nek trend upadanja," pravi. Kot še sklene za konec, pa upa tudi, da bo priliv v bolnišnice in vpliv na gospodarstvo z upadom števila okuženih bistveno manjši. Je pa zaradi spoštovanjem do vsega, kar ljudje počnejo, do gospodarstva in vseh ostalih potrebno, da vsak posameznik skrbi za lastno izvajanje ustreznih higienskih ukrepov. "Še tako dobra organizacija vsega ne ustreza, če vsak posamezni člen pogreši. Še enkrat apeliram in pozivam vsakega posameznika, naj vendarle upošteva tiste osnovne higienske ukrepe, kajti samo s tem bomo uspeli krivuljo obrniti navzdol."