'Najboljša rešitev je, da bi virus kar izginil in ne bi potrebovali zdravil in cepiva'

Profesor Christopher J. Schofield z oxfordske univerze dela pri projektu covid-19, ki je bil odobren za klinična preizkušanja. Gre za repozicioniranje že poznanega zdravila Almitrin. Znano je, da so bakterijske pljučnice, ki se lahko razvijejo pri bolnikih, okuženih s covid-19, lahko tudi smrtonosne. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali ima zdravilo almitrin potencial, da zmanjša potrebo po ventilatorjih in bolnikom pomaga, da okrevajo hitreje?

"Kliničnih testiranj še nismo začeli, so bili pa odobreni in trenutno proizvajamo tablete, ki jih bomo uporabljali pri kliničnih testiranjih. Sodelovali smo pri projektu covid-19, a smo spoznali veliko potrebo klinik zaradi ljudi, ki so umirali na ventilatorjih. Zato je moj kolega Peter Robins identificiral že znano zdravilo Almitrin, ki so ga uporabljali za zdravljenje pljučnih bolezni. Kar bi Almitrin lahko naredil, je, da bi lahko pomagal bolnikom na ventilatorjih lažje dihati," je v pogovoru za informativno oddajo 24UR ZVEČER dejal profesor Schofield.  

S takšnim zdravilom bi torej lahko potencialno znižali število smrti zaradi covid-19, še posebej pri starejših bolnikih, ki imajo pridružene bolezni. "Ko so ljudje enkrat na ventilatorjih, so resnično ogroženi. Nihče se še ni lotil reševanja tega problema, zato smo se ga lotili mi." 

Schofieldova skupina se ukvarja tudi z iskanjem novih potencialnih zaviralcev koronavirusa. Trenutno so še v začetni fazi. Izdelava takšnega zdravila, od začetka, po navadi traja več let. "Povprečno celo med 10 in 15 let," je pojasnil. "Ampak obstaja možnost, da se bo iz vsega skupaj razvilo nekaj dobrega, predvsem zaradi mednarodnega sodelovanja za razvoj novega zdravila za zaviranje koronavirusa. Sodelujem z raziskovalnimi skupinami na Kitajskem, v Združenem kraljestvu in tudi Združenih državah Amerike."

Znanstveniki na Oxfordu se ukvarjajo tudi z razvojem enega najbolj obetavnih cepiv na svetu, v sodelovanju z družbo AstraZeneca. "Testiranje tega cepiva se trenutno izvaja na ljudeh po vsem svetu. Od Velike Britanije do Južne Amerike. Povedati moram, da nisem strokovnjak za cepiva, ampak to delo spremljam z zanimanjem. Uspešnost cepiva je običajna precej majhna. Ključno je, da so cepiva razvita z več različnih strani. Oxford je na strani, ki prednjači med temi raziskavami," je povedal strokovnjak.

Kdaj torej lahko pričakujemo varno cepivo in ali bi lahko pri premagovanju pandemije pomagala tudi standardna zdravila? Schofield upa, da bodo cepiva na voljo konec letošnjega leta, vendar je dodajal, da je realneje računati na prihodnje leto. "Po mojem mnenju je najboljša rešitev, da bi virus kar izginil in ne bi potrebovali zdravil in cepiva. Da bi taktike, kot je socialna distanca, učinkovale. Na splošno so cepiva zelo varen način zdravljenja, zato bi bila boljša rešitev cepiva kot pa jemanje zdravil v poskusni fazi. Čeprav so raziskave novih zdravil še v zgodnji fazi, se bo to izplačalo na dolgi rok, saj bodo še druge pandemije, tu so še velike virusne bolezni, virus denga in zika, zato se bo delo, ki je narejeno na covid-19, z neverjetnim mednarodnim sodelovanjem, ki se dogaja, obrestovalo pri spopadu s katero drugo virusno boleznijo," je še dejal.  

Na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani pa pri iskanju zdravila za covid-19 pomaga tudi oxfordski študent in doktorski raziskovalec Alen Krajnc. Ta je ponovil besede profesorja Schofielda, da je postopek razvoja cepiva zelo dolgotrajen.  "V tej fazi, kjer smo zdaj, se identificirajo zadeve. Ko se najde nekaj potencialno dobrega, se naredijo osnovni testi na ’steklovini’. Nato se stvari premikajo na živali. Ko pa gremo pri cepivu na večje klinične preizkušnje, je tudi potrebno sodelovanje farmacevtske industrije, ki ima infrastrukturo, potrebno za pridelavo teh surovin na višjih nivojih," je pojasnil Krajnc. 

Po njegovem mnenju je mednarodno sodelovanje v spopadu s pandemijo covid-19 ključnega pomena. "V oxfordskem okolju sem bil dnevno soočen z različnimi ljudmi z vsega sveta. To pomeni, da različni ljudje gledamo na iste probleme z različnih zornih kotov. Sodelujemo pri izmenjavi mnenj in informacij. Povezovanje je ključno, da pomagamo pri izboljšanju kvalitete življenja ljudi. Tudi pri tem virusu."

Krajnc je še poudaril, da veliko slovenskih študentov in strokovnjakov v tujini sodeluje pri številnih raziskavah, povezanih s pandemijo covid-19.