Satelitski posnetki razkrivajo, da se je virus v Vuhanu hitro širil že avgusta 2019?

"S posnetkov lahko razberemo, da so se začela parkirišča pred bolnišnicami hitro polniti avgusta 2019, vrhunec pa je vse skupaj doseglo decembra lani," je dejal vodja raziskave John Brownstein.

Kot poroča CNN, so posnetke primerjali s posnetki iz leta 2018 in ugotovili, da je bilo oktobra 2018 na parkirišču povprečno 171 vozil, leto kasneje pa 285, pred nekaterimi vuhanskimi bolnišnicami je bilo povečanje celo 90-odstotno, poroča CNN. 

V študiji še pravijo, da se ne opirajo le na podatke o zasedenosti parkirišč, ampak so preverjali tudi, kaj so v tem času iskali po spletu. Tudi besede, ki so jih vpisovali v spletne iskalnike, po njihovem mnenju kažejo, da je virus že bil na pohodu. Kot pravijo, se je nenavadno povečalo iskanje izrazov "kašelj" in "driska". 

"Gre za sestavljanje zapletene sestavljanke," je o delu dejal Brownstein. 

"Še posebej so podatki zgovorni, ko jih postavimo v kontekst tega, kaj zdaj vemo o covidu-19. Kot vemo, so prebavni simptomi pomemben pokazatelj okužbe z novim koronavirusom, saj so številni, ki so bili v Vuhanu kasneje pozitivni na testiranju na novi koronavirus, poročali o prebavnih težavah," še dodaja strokovnjak. 

Uporaba satelitskih podatkov o parkiriščih bolnišnic za nadzor nad morebitnim širjenjem nalezljivih bolezni sicer ni nova, uporabljajo jo tudi obveščevalne agencije. "Ti podatki so pokazatelj, da se v družbi nekaj dogaja," pravi Brownstein. "To seveda ne pomeni, da lahko z gotovostjo trdimo, kaj je bilo vzrok tega povečanega obiska bolnišnic, pomeni pa, da se je nekaj dogajalo, preden je bilo uradno potrjeno, da obstaja problem," je še dodal. 

 Brownstein sicer pravi, da je mogoče, da so oblasti na začetku enostavno spregledale, kaj se dogaja. Nekoliko drugačnega mnenja je že dolgo ameriška politika, ki se ji pridružujejo tudi druge države. Prepričani so, da je Kitajska skrivala resnico, dokler je šlo, na kar kažejo tudi nekateri podatki o dogajanju tam – med drugim o zastraševanju zdravnikov. 

Kitajska je sicer pristala na preiskavo WHO, ki ji predvsem Avstralija in ZDA očitata, da je pod vplivom Kitajske – zaradi česar naj bi se zgodil zapoznel odziv na epidemijo, ki je vodil v hujše globalne posledice, kot bi bilo potrebno. Po drugi strani pa bo preiskava potekala precej po kitajskih željah – kar je bil tudi razlog, da je Kitajska na preiskavo sploh pristala. 

Brez ukrepov bi bilo število žrtev veliko večje

Ekipa raziskovalcev britanskega Imperial Collegea v Londonu pa je medtem izdelala študijo o vplivu ukrepov, ki so jih države v Evropi uvajale za zajezitev širjenja virusa, na število žrtev pandemije v tem delu sveta. Osredotočili so se na 11 evropskih držav – Avstrijo, Belgijo, Dansko, Francijo, Nemčijo, Italijo, Norveško, Španijo, Švedsko, Švico in Veliko Britanijo. 

Po njihovem so države s strogimi ukrepi od začetka izbruha pa do začetka maja rešile okoli tri milijone življenj. Brez omejitev gibanja bi po njihovih ocenah v teh državah namreč umrlo več kot 3,2 milijona ljudi.  "S tem smo se izognili tragediji," je ocenil raziskovalec Seth Flaxman, poroča BBC.