
"En večer v diskoteki. Okužila sem svoje drage, očka se bori za življenje," je v pretresljivem pismu, ki ga je objavil italijanski časnik Corriere della Sera zapisala 20-letnica, podpisana zgolj kot Martina.
Martina se v pismu vrne na začetek poletja, za katerega so vsi menili, da bo dolgočasno in nezanimivo. Koronavirus je bil še kako realna grožnja, številni ukrepi pa so omejevali možnosti za zabavo. A poletje je bilo, morda presenetljivo, prav prijetno. "Dnevi so potekali enako. Vstala sem, šla na plažo, nato v telovadnico, popoldne spet na plažo s prijatelji, zvečer smo šli nekaj spit," je naštela 20-letnica, prepričana, da si je s trdim delom med študijskim letom to tudi zaslužila.
S prijatelji, s katerimi se je družila, nikakor niso bili neodgovorni. V diskoteke in v druge zaprte prostore niso zahajali. Vse do tiste sobote ... "Moj najboljši prijatelj je imel rojstni dan, kako ne bi praznovali," se je v pismu in najverjetneje tudi takrat vprašala mladenka. "Odločili smo se, da se v enem večeru ne more nič zgoditi. To je bil začetek grozljivke, v kateri živim."
Teden dni pozneje so se pojavili prvi simptomi, kašelj in tresavica. Obisk zdravnika jo je pomiril, prepričan je bil, da to ne more biti covid-19. Kašelj ni bil suh, pa tudi vročine ni imela. "Zato sem še naprej živela tako kot prej. Z očkom sva jedla v restavraciji, z dedkom in babico smo igrali karte in na kavču skupaj gledali televizijo."
A še teden dni pozneje so sporočili, da se je v isti diskoteki istega večera zabaval nekdo, ki je bil pozitiven na koronavirus. Takrat se je nočna mora tudi zares začela. Vse obiskovalce, tudi Martino, so testirali. Bila je pozitivna. Test so morali zato opraviti še njeni družinski člani. "Samo mama je bila negativna. Pozitivi so bili stari starši, moja 12-letna sestrična, očka. Dedka so sprejeli v bolnišnico, od koder so ga že odpustili. Počuti se bolje. Jaz, sestrična in babica nismo imele nikakršnih težav. Potem ko smo bili štiri tedne zaprti v hiši, so bili naši testi negativni. Za očka žal to ne drži."
Dolgo časa se je počutil dobro in ni želel biti ločen od hčerke, ki se bo konec poletja vrnila v Madrid, kjer študira. "Tudi sama sem razmišljala enako, objemala sem ga, mu dajala poljube ... Tako rada ga imama. Danes sta dva tedna, odkar je očka na intenzivni terapiji, intubiran. Bori se na vso moč, jaz pa ga ne morem videti, ne morem mu pomagati, ne morem se vrniti nazaj. Ne morem si oprostiti," je Martina javnosti odkrila žal resnično nočno moro.
Zdaj se vsak dan posebej trudi, da bi sploh vstala iz postelje, to stori zaradi mame in drugih. "Dnevi letijo mimo, še zavedam se jih ne. Večkrat mislim, kako srečni smo bili tistega večera in kako grozljive posledice je to imelo. Molim, da bi očka premagal tudi tole," je zapisala. Pismo je končala z besedami: "Verjela sem, da bo poletje 2020 samo dolgočasno, postalo pa je nekaj najhujšega v mojem življenju. Upam, da se bodo moji vrstniki kaj naučili iz moje zgodbe."
KOMENTARJI (165)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.