Minister Gantar napovedal hitre teste za zaposlene v kritični infrastrukturi

Minister za zdravje Tomaž Gantar je na vladni novinarski konferenci ocenil, da se je zdravstveni sistem izredno prilagodil novim razmeram in da je bilo sprejetih precej pomembnih odločitev v pravo smer.

Kar se da hitre in pravočasne obravnave so po njegovih besedah zagotavljali vsem bolnikom, tudi 'necovidnim', se pa redni programi prilagajajo oziroma zmanjšujejo na račun večjega števila težje obolelih s covidom-19.

Glede zmanjševanja oziroma opuščanja programov - v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so začasno opustili tudi nekatere programe za onkološke bolnike - je Gantar odgovoril, da so na splošno v bolnišnicah ravnali tako, da so druge programe lahko izvajali čim dlje.

Poudaril je, da postelj za bolnike s covidom-19 ne pripravljajo vnaprej na rezervo, ampak da jih zagotavljajo sproti glede na potrebe, da ne bi zadrževali zdravljenja drugih. "Verjamem, da tisti, ki nujno zdravljenje potrebuje, da ga bo dobil," je še dodal. Opozoril je tudi na večjo možnost zapletov, če so onkološki bolniki izpostavljeni okužbi s koronavirusom.

Kot je pojasnil minister, je bilo sredi oktobra v bolnišnicah za covidne bolnike 227 postelj in 54 na intenzivni negi, danes pa je postelj za covidne bolnike 821 in 150 na intenzivni negi. Ob tem so izvajalce znova pozvali, da povečajo število postelj za bolnike s covidom-19 še za sto, saj je v prihodnjih dveh tednih v bolnišnicah pričakovati povečano število bolnikov s covidom-19.

Podobno je izpostavil tudi vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. Dokler pa bo več priliva novih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, kot odpuščenih iz bolnišnice, bo vlada po njegovih navedbah "na predlog svetovalne skupine izredno konzervativna in ne bo tvegala nobene sprostitve, ki bi nas morda ponovno zdrsnila v vode, iz katerih smo pravkar prišli".

Po Gantarjevem prepričanju je tako nujno, da obdržimo število zdravstvenih delavcev, zato je tudi pri nadaljnjem omejevanju širjenja okužbe še naprej ključno in še vedno potrebno zadostno število testiranj - in sicer tako znotraj kritične infrastrukture kot tudi vseh, ki imajo kakršne koli znake respiratorne okužbe.

Glede hitrih antigenskih testov je pojasnil, da je v ta namen oblikovana strokovna skupina ocenila posamezne vrste testov in jih nekaj manj kot 20 označila kot ustrezne - to pomeni, da so ocenjeni kot dovolj specifični in dovolj občutljivi, da se diagnostika z njimi lahko izvaja. Strokovna skupina je tudi postavila merila oziroma kriterije za njihovo uporabo, prav tako pa so opravili poizvedbo o razpoložljivosti teh testov na tržišču.

Več deset tisoč testov je po ministrovih besedah možno naročiti v nekaj dneh. So pa za njihovo uporabo, kot je pojasnil minister, zainteresirani praktično vsi izvajalci, zato pričakuje, da bo to naročanje začelo redno potekati. Trenutno deluje 50 vstopnih točk za testiranje, število pa še povečujejo.

Stvar dodatnega dogovora ostaja predvsem način financiranja

Kriteriji, kateri testi so primerni in v katerih primerih bi jih uporabljali, so torej določeni, stvar dodatnega dogovora pa je tako še, kdo in na kakšen način bo to financiral. Po Gantarjevih navedbah bodo ti testi za prebivalce verjetno brezplačni, plačati pa bi jih morali le denimo v primeru, ko potrebujemo dokazilo za odhod v tujino. Z izjemo samoplačniških bodo testi tako najverjetneje financirani iz proračuna ali zdravstvene blagajne.

Je pa po ministrovih besedah obenem predvideno tudi dvakrat tedensko testiranje zaposlenih v zdravstvu, socialnovarstvenih zavodih, policiji, civilni zaščiti in drugih dejavnostih kritične infrastrukture, kjer bodo tako lahko pravočasno ugotavljali okužene, tudi asimptomatske.

S hitrimi testi pa lahko po njegovem prepričanju naredijo korak naprej tudi pri pravočasni izolaciji. Prizadevajo si, da bi vsak, ki ima znake respiratornega obolenja ali je imel stik z okuženo osebo, prišel v največ 24 urah do testiranja in izvida, saj je to ključno pri obvladovanju širjenja okužbe, je še pojasnil minister.

Zagotovil je tudi, da poslovanje bolnišnic ne bo v ničemer ogroženo, za kar bodo poskrbeli tudi s zakonskimi protikoronskimi paketi. Zatrdil je, da so bolnišnice ustrezno opremljene, in dodal, da so iz prejšnjih nabav sprostili 64 ventilatorjev, še 46 jih čaka in bodo z dodatno opremo dopolnjeni naslednji teden. Slovenija ima dostop do opreme zagotovljen tudi prek mehanizma skupne evropske nabave.

Večja težava kot število bolnišničnih postelj in oprema pa je po Gantarjevih navedbah kader. To je sicer izpostavil tudi koordinator za bolniške postelje za bolnike s covidom-19 pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta, ki je kot glavno težavo označil pomanjkanje kadra za delo v intenzivni terapiji. Je pa po njegovem mnenju stanje tudi glede kadra še vzdržno, pri čemer pa je tudi ob povečanih potrebah v prihodnje težko pričakovati pomoč iz tujine.

Slovenija se glede na evropsko dogajanje zaenkrat odlično spopada z epidemijo. Ne glede na to, da smo imeli eno najvišjih rasti okužb, "slovensko zdravstvo še vedno deluje, še vedno dobijo oskrbo vsi, ki jo potrebujejo," je ocenil Carotta.