Rozman o sproščanju ukrepov: Najprej se trudimo, potem pa vse zapravimo

Na travi lahko, ne asfaltu res ne? Ne kave, ne rogljiča, ne cigarete, sporočajo inšpektorji. Policisti pa dodajajo, da je kršitev vendarle manj.

Težava ostajajo zasebna druženja in zbiranja na vrtovih gostinskih lokalov, kjer se predvsem v lepem vremenu še vedno zadržujejo številni posamezniki in hrano – namesto da bi jo prevzeli – jedo kar tam.

A dejstvo je, da moramo ukrepe spoštovati. Številke so nekoliko boljše, imata pa javnost in del stroke tudi nekaj pomislekov. Da omejevanje gibanja med občinami nima veliko smisla, trdi glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. Po raziskavi Mediane pa kar četrtina Slovencev verjame, da novi koronavirus ni nevarnejši od gripe. Prav tako jih samo 28 odstotkov podpira šolanje na daljavo in samo četrtina omejitev prehajanja meja med občinami.

Velika večina ukrepe spoštuje, so pa tudi izjeme in zaradi teh izjem smo vsi podvrženi strogim ukrepom. Bi lahko v tem trenutku že sprostili kakšen ukrep, denimo da bi šli otroci nazaj v šole in da ne bi bilo več omejitve prehajanja med občinami? Član strokovne komisije za covid-19 Aleš Rozman pravi, da so se številke morda nekoliko umirile, kot smo opazili, a čisto zagotovo temu še ne moremo verjeti. "Bi pa bil na tem mestu malo optimističen in bi pokazal na Gorenjsko, kjer se je krivulja res obrnila navzdol, kot lahko vidimo na Sledilniku. In to kaže, da lahko ljudje, če stvari vzamejo zares, razmere sami uredijo in spravijo v tisto smer, ki je zaželena." Ti ukrepi sicer niso priljubljeni, tudi njemu niso všeč, kot dodaja, a se jih drži, ker imamo epidemijo. "Verjamem pa in tudi moj predlog bo – ko bo številka zadosti padla – da bomo začeli ukrepe počasi tudi sproščati. To ne pomeni, da se bo naše vedenje lahko povsem sprostilo, seveda se bomo morali čez zimo držati teh dokaj strogih higienskih ukrepov, bo pa verjetno lahko nekaj več mobilnosti. In tudi sam si želim – doma imam desetletnika – da bi lahko šel v šolo."

Pa recimo še en ukrep, ki buri duhove – to je nošenje maske na prostem. Del stroke meni, da ni raziskav, ki bi potrjevale, da bi bile države, ki so zapovedale nošenje mask na prostem, uspešnejše v boju z epidemijo. Kaj Rozman pravi na to? "Če bi znali uporabljati zdravo pamet in poslušati nasvete, takšni ukrepi najverjetneje ne bi bili potrebni. Seveda takrat, ko grem po polju, v hrib, ko sem sam, maske ne potrebujem ne jaz ne kdo drug. Ampak ko pa gremo recimo na Šmarno goro, kjer je kolona in kar naprej srečujemo neke ljudi, tam pa je maska najbrž še potrebna. Tudi kjer se zunaj neke stavbe zgnete množica ljudi, nas je veliko na kupu, čeprav smo na prostem – tam bi bila maska vendarle potrebna," odgovarja.

Raziskava Mediane med ljudmi sicer kaže, da dobra četrtina Slovencev verjame, da novi koronavirus ni nevarnejši od gripe. Rozman ob tem pravi, da se na nek način čudi, kako ljudje vendar ne vidijo, da niti eno zimo, kar pomnimo, nismo imeli z gripo takšnih težav, kot jih imamo letos s covidom-19. "To je velik dokaz, da gripa in covid-19 nista eno in isto," poudarja.

Kaj pa lahko pričakujemo v prihodnjih dneh? Vikend je pred nami, včeraj številke niso bile slabše. Smo torej že dosegli vrh drugega vala? "Uspeh bo, ko bo šla krivulja dol, ko bodo številke nizke, ko bodo šle pod 1000 in dosegle nekje okoli 200, 300 primerov na dan. Ko bodo epidemiologi lahko res efektivno spremljali in začeli slediti kontaktom ter na ta način obvladovati epidemijo. Takrat verjamem, da bomo lahko več stvari odprli in si več dovolili," razlaga član strokovne komisije. Prehiter optimizem in prehitro mišljenje 'saj je dobro' pa nas lahko po njegovem mnenju v trenutku vrneta tja, kjer smo bili pred tednom ali dvema.

Pred nami je december. Si sploh lahko privoščimo sproščanje ukrepov? In če – do katere mere? Rozman pravi, da je to nekaj, kar ima rad tudi virus – da začnemo potovati, se družiti, da obiščemo veliko prijateljev. In potem smo spet zapravili vse to, kar smo si zdaj prigarali. "Evropa je v tem unikatna. Tukaj gledamo tri modele, azijskega, ameriškega in evropskega, ampak Evropejci se najprej zelo trudimo, potem pa vse to zapravimo. Poslušal sem nekaj starih pesmi in vse govorijo o tem, da si želimo božič in novo leto praznovati doma, v krogu družine. Zakaj ne bi tega enkrat res naredili?" še poziva.