Inštitut Mediana je raziskoval, kako prebivalci regije vidijo prihodnost in katere navade bodo obdržali, tudi ko bo koronavirusne krize konec.
Med vsemi državami smo prebivalci Slovenije najbolj pesimistični glede časa, ki bo potreben za normalizacijo življenja. Da bodo za vrnitev v normalne tirnice po koncu krize potrebni vsaj trije meseci ali več, meni kar 68 odstotkov Slovencev, medtem ko ima tako mnenje 63 odstotkov prebivalcev Hrvaške in le 48 odstotkov prebivalcev Srbije.
Prav Srbi so po podatkih Mediane najbolj optimistični, saj jih normalizacijo stanja v dveh mesecih ali manj napoveduje kar dobra tretjina.
In kaj nameravamo najprej storiti, ko bodo vladni ukrepi za zajezitev pandemije ukinjeni? Tako Slovenci kot Hrvati in Srbi smo na prvo mesto postavili druženje z družino in prijatelji. A medtem ko Hrvati in Srbi večinoma načrtujejo druženje v barih in restavracijah, Slovenci na prvo mesto postavljamo druženje na domu.
Takoj zatem se je znašel obisk frizerja, kozmetičarke ali drugih ponudnikov lepotnih storitev, sledi pa nakupovanje v trgovinah, ki so bile v času krize zaprte. Prebivalci Hrvaške in Srbije v večji meri kot Slovenci načrtujejo tudi krajša potovanja in rezervacijo poletnih počitnic, prebivalci Srbije pa očitno zelo pogrešajo tudi obiske fitnesa in organiziranih športnih vadb.
V času krize so nekatere povsem običajne navade, kot je rokovanje, izginile, pojavile pa so se nove – pa se bodo katere obdržale tudi v prihodnje? Prebivalci vseh treh držav izpostavljajo predvsem higieno. Higieno rok smo na prvo mesto postavili Slovenci in Hrvati, medtem ko Srbe bolj skrbi higiena prostorov.
Prebivalci Slovenije pravimo, da se bomo trudili več hrane pripravljati doma, kar na Hrvaškem in v Srbiji ne sodi med navade, ki se bodo v večji meri obdržale tudi po koncu pandemije. Prav tako v teh dveh državah razmišljajo tudi o zdravi prehrani. Predvsem na Hrvaškem je povišano zanimanje za nakupe preko spleta, medtem ko prebivalci Srbije pravijo, da bodo v prihodnje prebrali več knjig.
Raziskava je bila v Sloveniji in na Hrvaškem izvedena med 10. in 11. aprilom 2020, v Srbiji pa med 13. in 14. aprilom 2020 z metodo spletnega anketiranja (CAWI). V raziskavi so sodelovali prebivalci v starosti 15-75 let. Skupno je v raziskavi sodelovalo 1.589 posameznikov. Vzorec je za posamezne države reprezentativen po spolu, starosti in regiji.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.