Stiska upokojencev v karanteni: Nikogar ne zanima, kako sva

Odločba o karanteni je bila naši bralki in njenemu možu vročena na meji, saj sta zamudila rok za vrnitev. "Ja, vedela sva. Oba sva upokojenca, pa kaj. Bova že. Nisva bila na zabavah, nisva žurirala. Odločba je tu in jo je treba spoštovati," bralka začne svoj zapis. 

A kmalu se je izkazalo, da ne bo tako preprosto. "Prvi dan ok, drugi dan ok, tretji dan – smeti se kopičijo. Ne upava jih odnesti, sva v bloku, kazen je previsoka, sosedje ... nikoli se ne ve, komu sva trn v peti. Četrti dan, nikogar od NIJZ, nikogar ne zanima, kako sva. Bova že, saj še imava nekaj za skuhati," opisuje. 

Peti dan je nastopila kriza, prizna. "Smeti se kopičijo, kruha ni, zmanjkalo je kvasa. Šesti, sedmi, osmi, deveti dan ... živci so psu. V zdravstveni dom pokličem svojega zdravnika. 34 klicev, da se mi javi sestra in se ji zjokam. Rabim leksavrin, ne bom preživela, ne spim. Samo kuham, pospravljam, jem, pijem."

Nujno potrebne stvari – toaletni papir, jajca, moko, … jima je prinesla hči. 

Hkrati je za covidom-19 zbolela njuna druga hči, ki živi v Avstriji. "Slišiva se, hudo je, boli jo celo telo, kašlja, smrka, ima glavobole. Policija jo skupaj z otrokoma odpelje na testiranje. Test pokaže, da sta oba z možem pozitivna, otroka, hvala bogu, ne. Ne znam opisati občutka, kako se je pogovarjati z otrokom v tujini, ki je zbolel za novim virusom. Groza! Policija jih vsak dan obišče in preveri, ali so doma. Po telefonu jih kličejo zdravstveni delavci in sprašujejo, kako se počutijo. Pa pri nas? Deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti dan … nič," je razočarana."Ali je tako z vsemi ljudmi v karanteni ali sva edina?" se sprašuje. "Ali naju nihče ne obišče, ker nisva iz Ljubljane? "Če bi prišli, bi mi lahko odnesli smeti in prinesli pol kilograma kruha ter liter mleka." 

Covid ni nedolžen, še opozori in doda, da bi morali vsi okuženi, ki ne želijo razkriti svojih kontaktov, dobiti visoko kazen. 

Katere ukrepe morate spoštovati med karanteno? 

Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje zdravim osebam in ga odredi Ministrstvo za zdravje na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Odločbo za karanteno boste z Ministrstva za zdravje prejeli po pošti ali vam bo vročena na meji ob vstopu v Slovenijo, pojasnjujejo na NIJZ. 

Od danes naprej odrejene karantene bodo trajale 10 in ne več 14 dni. 

V času bivanja v karanteni upoštevajte vsebino odločbe za karanteno in naslednja navodila: 

– ne odhajajte od doma (ne zapuščajte svojega doma, ne hodite v službo, trgovino ali druge ustanove, ne uporabljajte javnega prevoza ali taksijev),
– izogibajte se stikom z drugimi in ne sprejemajte obiskov v vašem domu,
– v času karantene se zamotite s prijetnimi aktivnostmi (čas si lahko krajšate z vajami za fizično aktivnost, s kuhanjem, branjem, učenjem preko spleta, z gledanjem filmov ipd). 

Spremljajte vaše zdravstveno stanje. Če se pojavijo znaki okužbe dihal (npr. slabo počutje, prehladni znaki, kašelj, vročina, težko dihanje) ali drugi bolezenski znaki, pokličite osebnega ali dežurnega zdravnika, kjer boste prejeli nadaljnja navodila. Zdravniku povejte, da ste v karanteni. Zdravstveni delavci vam bodo dali navodila, ali je potreben obisk zdravnika. Prejeli boste tudi dodatna navodila, kot na primer, kako se odpravite na pot, kako si namestiti masko, kdaj se zglasite v zdravstveni ustanovi, kateri vhod uporabite, ipd. V primeru, ko morate sami na pot do vstopne točke zdravstvenega doma, ne uporabljajte javnega prevoza, sistema souporabe avtomobilov ali taksijev. 

Za osebe, ki živijo z vami v skupnem gospodinjstvu in jim ni bila odrejena karantena, velja, da naj upoštevajo priporočila socialnega distanciranja. Socialno distanciranje pomeni, da naj osebe, ki živijo z vami v skupnem gospodinjstvu upoštevajo navodila, da se brez potrebe ne družijo z osebami izven skupnega gospodinjstva, pazijo na razdaljo 1,5 m, v trgovino gredo čim manjkrat in takrat, ko ni veliko ljudi, kar največ poskusijo opraviti preko spletnih strani. Tisti, ki ne morejo dela opravljati od doma, lahko hodijo v službo, vendar naj se čim bolj pozorno samoopazujejo in prenehajo z delom ob pojavu bolezenskih težav. Osebe naj bodo pozorne glede higiene. Osebam, ki živijo z vami v skupnem gospodinjstvu in jim ni bila odrejena karantena, ni odvzeta svoboda gibanja. 

Na koga se lahko obrnete za pomoč? 

Za zagotavljanje osnovnih živil in higienskih potrebščin se s svojci, sosedi ali prijatelji dogovorite, da vam jih priskrbijo in dostavijo na dom. Pri dostavi naj v vaš dom ne vstopajo, ampak naj potrebščine pustijo pred vhodnimi vrati in vas o tem obvestijo po domofonu ali telefonu, svetujejo na NIJZ.

Za zagotavljanje osnovnih življenjskih potrebščin se lahko obrnete na lokalno skupnost (na primer lokalna izpostava Rdečega križa, prostovoljci itd.). 

NIJZ priporoča tudi uporabo alternativnih metod nakupovanja, kot so spletna prodaja in dostava na varen način, pri čemer dostavljavec ne vstopa v vaš dom in vam dostavi paket pred vhodna vrata. 

Poskrbeti morate za svoje duševno zdravje

Socialna osamitev, nepredvidljivost in spremembe v rutini lahko prispevajo k povečanju stresa. Mnogi ljudje, tudi tisti, ki običajno nimajo težav z duševnim zdravjem, so v takih razmerah lahko zaskrbljeni. Razumljivo je, da izvajanje takih ukrepov lahko povzroči dolgočasje ali je frustrirajoče. Lahko se boste slabo počutili, imeli težave s spanjem, pogrešali družbo, opozarjajo na NIJZ.

Kljub osamitvi, ostanite povezani z drugimi ljudmi, še posebej, če živite sami, svetujejo. Priskrbite si podporo prijateljev, družine in drugih. Poskusite ostati v stiku z njimi po telefonu, po pošti ali spletu. Dajte jim vedeti, da želite ostati povezani in naj to postane vaša dnevna rutina. To je pomembno za vaše duševno počutje. Morda vam bo koristilo, če z njimi delite, kako se počutite, in morda bo to koristilo tudi njim.

Ob stalnem spremljanju novic boste lahko bolj zaskrbljeni. Zato poskusite omejiti čas, ki ga namenite spremljanju medijskega poročanja o epidemiji. Preverite novice le ob določenem času ali nekajkrat na dan.

Delajte stvari pri katerih uživate: npr. branje, kuhanje, poslušanje radia, gledanje TV. Na spletu poiščite ideje za gibalne vaje, ki jih lahko izvajate doma. Poskušajte jesti zdravo in uravnoteženo, piti dovolj vode, izogibajte se kajenju, alkoholu in drogam. Poskusite se osredotočiti na stvari, ki jih lahko nadzorujete, npr. svoje vedenje, s kom govorite, od koga dobivate informacije. 

Nekaj dodatnih nasvetov za lažji prilagajanje na spremembe, povezane s covid-19, so zbrali tudi na spletni strani Živ? Živ!, ki je namenjena pomoči ljudem v stiski. 

Ohranjajte dnevno rutino
V trenutkih negotovosti in občutkov, da je prihodnost nepredvidljiva, je pomembno, da ohranjamo stabilnost in rutino v naših vsakodnevnih življenjih. Vzpostavite si urnik življenja, ki vam bo najbolj ustrezal in ki vam bo pomagal ohranjati občutek varnosti. Vzdržujte konstanten ritem dnevnih aktivnosti, dnevnih obrokov in spanja ter ne pozabite skrbeti za higieno in telesno urejenost. Stabilna dnevna rutina je še zlasti pomembna za otroke, ki so v danih okoliščinah na drugačen način od odraslih dojemljivi za stres. Ustrezno je, da otrokom pojasnimo resnost situacije – na starosti primeren način – vendar je pomembno, da jim ob tem zagotavljamo občutek varnosti.

Počnite tisto, za kar vam sicer vedno zmanjkuje časa
V času, ko je vse malo ustavljeno, se lahko tudi vi ustavite in končno preberete tisto knjigo, ki jo imate na polici že nekaj mesecev. Ali pa od začetka do konca pogledate film, za katerega ni nikoli časa. Naredite si dobro kosilo in ga pojejte v miru. Ustvarjajte, zlagajte origami, štrikajte, sestavljajte puzzle ali poiščite v omari priljubljeno družabno igro, ki jo lahko igrate v krogu ljudi, s katerimi bivate. Karkoli je tisto, v čimer uživate, pa vam za to navadno zmanjka časa – zdaj se je čas upočasnil, zato le poskrbite zase.

Poskrbite za telesni vidik dobrega počutja 
Vsak dan se sprehodite in razmislite o načinih, kako se lahko razgibate doma. V literaturi ali na spletu poiščite napotke za izvajanje vaj joge, raztezanja ali enostavnih vaj za telesno kondicijo, za katere poleg kakšne mehke podloge ne potrebujete posebnih pripomočkov, in se pol ure dnevno posvetite izbrani vadbi.

Smejte se
Humor nam lahko pomaga, da prebrodimo trenutke, ko smo zelo obremenjeni. Zato se nasmejte – poglejte komedije, preberite nekaj smešnega ali pa si s prijatelji izmenjujte šale, na katere ste že skoraj pozabili. 

Kdaj je konec karantene? 

Karantena traja 14 dni od zadnjega visoko rizičnega tesnega stika z osebo s covid-19 oz. 14 dni od prihoda v Slovenijo (za osebe, ki jim je bila odrejena karantena ob vstopu v Slovenijo). Ob morebitnem testiranju med karanteno se ta kljub negativnemu izvidu ne prekine oziroma se trajanje karantene ne skrajša. 

Če boste v času 14-dnevne karantene brez zdravstvenih težav, lahko po koncu karantene pričnete z vašimi običajnimi aktivnostmi ob upoštevanju priporočil zdravstvene stroke in odlokov Republike Slovenije. Testiranje po koncu karantene ni potrebno. 

Tudi po prenehanju karantene še naprej upoštevajte pravilno higieno kašlja in si še naprej pogosto umivajte roke, še svetujejo na NIJZ.