Življenje kot v kirurški dvorani: ali razkužila prinašajo tudi tveganja?

Povpraševanje po izdelkih za higieno rok je zaradi svetovnega izbruha novega koronavirusa v kratkem časovnem obdobju preseglo ponudbo. Izbruh pandemije je okrepil zavedanje o pomenu redne higiene rok med potrošniki. A ko so razkužilna sredstva vstopila v naš vsakdan – marsikdo se je z njimi srečal prvič – so se začela porajati vprašanja, ali ta s seboj prinašajo tudi potencialne nevšečnosti – tako za zdravje ljudi kot za okolje.

"Tisti, ki imamo občutljivo kožo, seveda nismo najbolj navdušeni nad njihovo uporabo, saj izsušujejo kožo na rokah, a to težavo proizvajalci rešujejo z dodajanjem določenih substanc, kot je glicerol ali tudi nekatere naravne substance,"  je povedal profesor kemije iz mariborske fakultete za kemijo dr. Željko Knez. Alkoholi, ki so aktivna sestavina razkužil, namreč občutljivo kožo izsušujejo.
 

Kaj je "manjše zlo" – težave s kožo ali patogeni ? 

Kot je izpostavil, pa je kljub nekaterim neželenim posledicam treba pretehtati med tem, kakšni so lahko negativni učinki, če teh sredstev ne uporabljamo. Torej, da se posledično lahko okužimo z novim koronavirusom: "Danes se razkužilom ne moremo izogniti. V preteklosti se je seveda pri proizvodnji razkužil uporabljajo tudi nekatere kar toksične kemikalije, vendar se v razvitem svetu v zadnjem času te več ne uporabljajo." 

V razkužilih tako danes najpogosteje najdemo izopropanol, etanol. Metanol, ki pa je toksičen, se ne uporablja pri proizvodnji razkužil. Razkužilom je običajno dodan še manjši delež vode, vodikovega peroksida in včasih glicerola, je pojasnil kemijsko sestavo najpogostejših razkužil na trgu.

Ker je trg razkužilnih sredstev med epidemijo strmo narasel, dr. Knez opozarja, da mora potrošnik vedno preveriti sestavo izdelka, ki mora biti v skladu z evropsko zakonodajo definirana na embalaži. Kot svetuje, če so na etiki zapisane čudne kemikalije, ki jih ne poznate, tega raje ne kupujte. Še vedno se zgodi, da se v tekočih milih oziroma drugih kozmetičnih sredstvih, najdejo natrijevi benzoati, še vedno so v nekaterih izdelkih prisotni tudi izotiazoloni. Teh sestavin pa se mora potrošnik izogibati v vseh izdelkih, poudarja.

Kot je povedal mikrobiolog, dr. Miha Avberšek, vsako razkužilo zelo vpliva na normalno bakterijsko mikrobioto naše kože: "Tukaj tehtamo, kaj je 'manjše zlo' – težave s kožo ali patogeni. Vedno je potreben premislek, kaj je res nujno." Kot opozarja, so zdravstvene ustanove neprimerljive s šolami, trgovine pa so nekje vmes: "Obstajajo še kakšni drugi patogeni, ne le koronavirus, mnogo hujši, pa si v šolah zaradi njih nismo nikoli razkuževali rok. Realno gledano gre pri razkuževanju rok v šolah bolj za občutek, da 'nekaj delamo', kot pa za to, da bi preprečevali resne okužbe. Po drugi strani pa v trgovinah razkuževanje vozičkov in kljuk ni slaba ideja – ne le zaradi koronavirusa, temveč tudi zaradi ostalih patogenov," meni.

Se lahko bakterije prilagodijo zaradi nepravilne in pogoste uporabe razkužil? 

Dr. Barbara Jeršek in dr. Anja Klančnik z ljubljanske Biotehniške fakultete na vprašanje, ali bi se lahko, če se bosta obdobje epidemije in tako množična uporaba razkužil nadaljujeta, zaradi tega pojavile kakšne nevšečnosti oziroma ali bi to morda lahko imelo škodljive vplive na zdravje ljudi in okolja, odgovarjata: "Če razkužila uporabljamo prav in po navodilih, ne."

Koliko resnice pa je v predpostavki, da nekatere bakterije postajajo odporne proti razkužilom oziroma se nanje navadijo? Kot pojasnjujeta dr. Jeršek in dr. Klančnik, je ta predpostavka resnična: "Bakterije se lahko prilagodijo na majhne vsebnosti razkužila le začasno ali pa trajno in v tem primeru govorimo o bakterijah, ki so proti razkužilu odporne." Kot poudarjata, je prav zato treba razkužila uporabljati točno tako, kot predpisuje proizvajalec. "Zakaj in kako se to zgodi, ne moremo enostavno pojasniti, velja pa, da takrat, ko razkužilo uporabljamo nepravilno, denimo ko je njegova koncentracija prenizka ali ko je čas delovanja razkužila prekratek, deluje na bakterijske celice premajhna koncentracija razkužila. Posledica tega je, da se v bakterijskih celicah aktivirajo mehanizmi, ki jim omogočajo preživetje, čeprav je razkužilo prisotno. In če se to večkrat ponovi, se lahko razvijejo bakterije, ki so odporne proti razkužilu, kar pomeni, da jih razkužilo ne bo več uničilo. Za to pa smo krivi mi oziroma tisti, ki razkužilo napačno uporabljajo. Najpogosteje gre za prenizko koncentracijo ali prekratek čas delovanja," opozarjata.

Na vprašanje o možni prilagoditvi bakterij na takšne sestavine dr. Avberšek odgovarja, da so bakterije izjemno prilagodljive: "Odporne so postale na terciarne amonijeve spojine, pa si težko zamislimo, da je to sploh mogoče. Trditi, da se mikroorganizem ne bo prilagodil na stalen selekcijski pritisk v okolju, je neumno. Tudi za antibiotike smo mislili, da to ni mogoče. Mikroorganizmi se ne bojujejo s 'pametjo', pač pa z masovnim razmnoževanjem, hitrimi mutacijami in pomanjkanjem 'etike', saj jim je vseeno, koliko jih propade – važno je, da enemu uspe. Ta eden pa se hitro spet namnoži, z eksponentno krivuljo. Pri virusih je zgodba drugačna, saj so inertni delci. Ne razmnožujejo se samostojno in zunaj telesa jih zlahka uničimo. Virusi so problem, ko so enkrat v telesu, saj jih tam ne moremo uničevati s 'kemijo', kot lahko npr. bakterije z antibiotiki." Bojazni, da bi virusi postali odporni proti razkužilom, še posebej virusi z ovojnico, kakršen je koronavirus, pa praktično ni: "Koronavirusu je to tako ali tako vseeno, ker se v glavnem širi s kapljicami, preko predmetov pa bolj redko," je povedal dr. Avberšek.

Pa bi lahko imela povečana proizvodnja razkužil na svetovni ravni neželene učinke na okolje? Kot odgovarja dr. Jeršek, je tudi tu izjemnega pomena pravilna uporaba razkužil: "Mislim, da na okolje ne bo vplivala samo proizvodnja razkužil, ampak predvsem široka uporaba teh snovi in zlasti nepravilna uporaba. Zato je uporabnike nujno dobro in pravilno informirati, kaj pomeni razkuževanje ter kako, kdaj in zakaj razkužila uporabljati."

Kot pojasnjuje, je razkuževanje rok izjema, a je v trenutnih razmerah nujno potrebno. Kadar je le mogoče, naj bo vedno na prvem mestu umivanje rok z milom in vodo, temu pa sledi razkuževanje, s čimer preprečimo prenos virusa. Ko pa gremo npr. v trgovino, si rok ob vhodu ne moremo umiti, ampak si jih razkužimo. Če pa na primer doma presajamo rože in si nato umijemo roke, razkuževanje ni potrebno, ponazori. Kako pa je z razkuževanjem površin? Tudi tu je treba površino – tako kot roke – najprej očistiti: "Razkuževanje naj vedno sledi čiščenju površine. To pomeni, da mora biti površina najprej očiščena in nato razkužena. Če gre za roke, velja enako – roke si najprej umijemo in nato razkužimo. Razkuževanje roke brez umivanja, npr. ob prihodu v trgovino, je izjema. To pomeni, da si jih razkužimo le takrat, ko gremo v trgovino, nato pa po prihodu domov roke zopet umijemo in jih nato razkužimo."

Kaj pa razkužila, čistoča in imunski sistem? 

Povečana skrb tako za osebno higieno in čistočo sta se izkazali za učinkovit ukrep tudi proti drugim boleznim. Kot je spomnil dr. Knez, je sicer po drugi strani že dolgo znano, da pretirano čiščenje in umivanje lahko tudi slabita imunski sistem: "Znano je, da je največ alergij v razvitem svetu, v severni Ameriki, Evropi in na Japonskem. To pa zato, ker se tu najbolj »umivamo«. Od rok, do perila, skratka živimo ’kvazi’ čisto. S tem, ko živimo tako zelo čisto, pa si slabimo zaščitni sistem. Res je, da razkužila dejansko slabijo imunski sistem do neke mere, a spet – pretehtati moramo, ali je boljše, da dobimo covid ali si morda le malenkost oslabimo imunski sistem, ker zdaj pač bolj skrbimo za čistočo. Seveda se je treba izogibati kontaktov, kjer je le možno, se ne dotikamo površin, vrata odpiramo s komolci itd. Skratka se držimo primoročil epidemiologov in imunologov!" 

Z gripo v tej sezoni na srečo nismo imeli težav, saj v Sloveniji nismo laboratorijsko potrdili nobenega primera. A virus gripe ni izginil in z njim se bomo zagotovo še srečali, torej se bomo morali proti gripi zaščititi vsako leto znova, pa so poudarili na strokovnem posvetu za slovenske zdravnike, ki je potekal v sredini aprila. V drugem tednu marca so v tako celotni evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije med 30.000 vzorci potrdili samo 18 primerov gripe.

Kot meni dr. Avberšek, sicer predvsem nimamo podatkov, ali gripa je ali je ni: "Veliko ljudem smo uspeli vcepiti občutek, da si roke umivamo samo zaradi koronavirusa – kot da vse ostalo ni važno. Predvsem nam je včasih manjkala higiena, kar se da dokazati z osnovnošolskimi raziskovalnimi nalogami," poudarja.

"V zadnjem letu se ves čas obnašamo, kot bi bili v kirurški dvorani, in ti ukrepi so učinkoviti tudi proti prenosu virusa gripe, zato se z njo zdaj ne srečujemo. A izginotja virusa gripe ne moremo pričakovati, ker nima zgolj človeškega, ampak tudi živalskega gostitelja. Ker živalim ne moremo naložiti takih epidemioloških ukrepov, kot veljajo za nas, virus v naravi še vedno kroži,"  je na omenjenem posvetu zdravnikov povedala infektologinja, doc. dr. Daša Stupica s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in predavateljica na Katedri za infekcijske bolezni in epidemiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Na posvetu o gripi so zdravniki tako opozorili, da bo morda prihodnja sezona gripe hujša, kot smo je navajeni. "Napovedi so zelo negotove, strokovnjaki niso enotni. Pomemben faktor bodo ukrepi za omejevanje širjenja koronavirusa – če se jih ne bomo tako striktno držali, bo prihodnja sezona gripe morda hujša, kot smo navajeni. Zaradi letošnje odsotnosti gripe bo namreč večji delež populacije dovzetnejši za virus gripe, posebno otroci," je opozoril specialist javnega zdravja asist. Zoran Simonović, predstojnik mariborske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje in zdravnik v Enoti za obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Maribor, ki pričakuje, da bo vsako leto potrebno jesensko cepljenje proti obema virusoma. A boji se, da bo letošnja odsotnost gripe ljudem dala lažni občutek, da se proti gripi ni treba zaščititi, ker je ni. "Potrebovali bomo kar nekaj komunikacijskih naporov in ozaveščanja prebivalstva, da je zaščita tako proti covidu-19 kot proti gripi izjemno pomembna in da se je najboljše zaščititi proti obema."

Obstajajo učinkovita naravnejša razkužila? 

Kot pokaže pregled zabeleženih stranskih učinkov na nekaj takšnih preparatih, so možne predvsem alergijske reakcije. V eni izmed raziskav pa so denimo preučevali tudi težave delavcev v zdravstvu, ki so pogosto v stiku s čistili in razkužili. Izkazalo se je, da so najpogosteje poročali o draženju oči, glavobolih, težavah z dihanjem in kožo.

Pa obstajajo morda kakšne alternative razkužilom, ki so bolj naravna možnost za tiste, ki so še posebej občutljivi na te sestavine? Na mariborski kemijski fakulteti, kot je povedal dr. Knez, iščejo nove materiale, ki imajo biološko aktivnost, ne le antibakterijsko ampak tudi antimikrobno aktivnost. Doslej je potencial v hmelju in rožmarinu. Kot pojasnjuje, so takšne snovi primerne tudi za uporabo v živilski industriji, saj imajo tudi antioksidativne lastnosti: "Na fakulteti smo tako iz rožmarina razvili postopek, ki je prenesen v industrijsko merilo v tovarni Vitiva. Tam je zaposlenih sedem doktorjev znanosti, tam proizvajajo koncetrat antioksidantov, ki ga izvažajo v okoli 60 držav sveta. Na fakulteti delamo raziskave na teh naravnih substancah, ki jih potem lahko uporabljamo v različne namene." 

Kot pojasnjuje dr. Knez, takšne pripravke sicer lahko deklariramo kot naravne, a včasih je pod vprašajem njihova učinkovitost in predvsem cena: "Ugotovili smo, da so ta sredstva učinkovita, a še vedno ostaja razlika v ceni. Ta nastane zato, ker je problem takšno obsežno gojenje rožmarina in hmelja denimo, ki je dosti dražje, kot je kemijska sinteza etanola ali pa biokemijska sinteza etanola. Naj spomnimo, da so v lanskem letu, ker je bilo vina preveč, tega destilirali in tako dobili etilni alkohol, ki je prav tako naravnega izvora in ta se potem lahko uporablja tudi za razkužila." 

Stroka torej predvsem poudarja, da moramo razkužila uporabljati pravilno, v skladu z navodili. In kot na koncu sklene dr. Avberšek, so razkužila vendarle strošek in obremenitev tudi za okolje: "Zato jih moramo uporabljati pametno. Ne kar vsevprek."