V drugem valu epidemije potrošniki manj prestrašeni kot v prvem

Inštitut za nutricionistiko je v okviru mednarodne raziskave Food-covid-19 izvedel obsežno raziskavo o vplivu epidemije na prehranjevalne navade Slovencev. Prvo zbiranje podatkov je izvedel aprila, med prvim valom epidemije, drugo pa decembra lani. Podatke je zbiral na vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije, katerega sestava je primerljiva s strukturo prebivalstva glede na starost, spol in regijo. 

"Tako aprila kot decembra smo v raziskavo vključili vsakič po več kot 600 oseb. Šlo je za panelni vzorec, ki je odražal strukturo prebivalcev Slovenije glede na starost, spol in regijo. Upoštevajoč epidemiološke razmere smo podatke zbirali na oddaljen način, brez osebnih stikov," je povedal prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Izsledki kažejo, da se je zaskrbljenost prebivalcev zaradi pandemije covida-19 zmanjšala, posledično pa so bile, kljub strogim javnozdravstvenim ukrepom, manj izrazite spremembe nakupovalnih in prehranskih navad.

"Zaradi epidemije covida-19 so bili lani vzpostavljeni različni ukrepi, ki so posegli tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja. Gospodinjstva so morala spremeniti navade in odnos do hrane z več vidikov, glede načrtovanja in nakupovanja hrane, priprave obrokov in odnosa do hrane," pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko. 

Približno petina (20 odstotkov) udeležencev decembrske raziskave je poročala, da je vsaj en član njihovega gospodinjstva bodisi zbolel za covidom-19 ali pa je bil v izolaciji oziroma karanteni. To dokazuje, da je bolezen prebivalce prizadela bistveno bolj kot aprila, ko je bil ta delež bistveno manjši (6 odstotkov). Opažen trend je skladen z epidemiološkimi podatki za Slovenijo. 

"Zanimivo pa decembrski rezultati kljub temu kažejo na manjšo zaskrbljenost prebivalcev zaradi epidemijem v primerljivi z aprilom, kar se odraža tudi na manj izrazitih spremembah nakupnih in prehranskih navad. Čeprav so decembra prebivalci poročali o višjem subjektovem tveganju za okužbo z novim koronavirusom, se je zmanjšal njihov občutek, da bi se lahko okužili v trgovinah z živili. To je po eni strani verjetno povezano s poročano zelo dosledno uporabo zaščitnih mask, hkrati pa se je tudi bistveno zmanjšal občutek tveganja za okužbo s samimi živili oz. njihovo embalažo," je pojasnila doc. dr. Anita Kušar z inštituta.

Spremenilo se je tudi ravnanje z živili po nakupu. "Če je prek 40 odstotkov udeležencev raziskave aprila navajalo čiščenje oz. dezinfekcijo embalaže živil po nakupu, se je tega decembra posluževalo le še 20 odstotkov udeležencev," pojasnjuje Pravst. Opažen trend je zelo verjetno povezan z v javnosti večkrat predstavljenimi novejšimi dognanji, da ni dokazov, da bi živila predstavljala pomembno tveganje za okužbo s SARS-CoV-2, ki se pretežno prenaša kapljično in z aerosoli, manj pa prek okuženih površin.

Tudi kupovanje večjih zalog hrane se je v drugem valu epidemije zmanjšalo, kar nakazuje na okrepljeno zaupanje potrošnikov v prehransko verigo, ki je bilo načeto ob začetku prvega vala epidemije. Na nakupne navade prebivalcev v drugem valu epidemije so pomembno vplivale tudi okoliščine samoizolacije. Decembra se je v primerjavi z aprilom povsem samoizoliralo manj prebivalcev, bistveno manjši je bil tudi obseg dela od doma. "Če smo aprila poročali o skoraj 60 odstotkov zmanjšani uporabi živilskih trgovin v večjih nakupovalnih središčih, je bilo decembra to zmanjšanje že precej manj izraženo. Obseg naročanja živil na dom se je v primerjavi z aprilom zmanjšal, vendar je bil še vedno enkrat večji, kot pred epidemijo," pravi Kušarjeva.

Opazne spremembe so se zgodile tudi pri pogostosti in načrtovanju nakupovanja živil. "Medtem ko smo Slovenci pred epidemijo živila večinoma nakupovali večkrat tedensko, je postalo nakupovanje hrane v času prvega vala epidemije bolj skrbno načrtovana aktivnost, največkrat s pomočjo nakupovalnega seznama, in pretežno na tedenski ravni ali celo še manj pogosto. Decembra je bila pogostost kupovanja živil že opazno večja, a še vedno manjša kot pred epidemijo. Skrbnost načrtovanja nakupov živil se je zmanjšala, vendar je decembra 40 odstotkov udeležencev še vedno poročalo, da nakupovalni seznam uporabljajo pogosteje kot pred epidemijo," je povedal Pravst.

Izsledki raziskave potrjujejo, da se nekatere navade potrošnikov utegnejo spremeniti tudi dolgoročno, zato na tem področju na Inštitutu za nutricionistiko načrtujejo še dodatne raziskave.