Šole nestrpno čakajo na okrožnico MIZŠ, pod kakšnimi pogoji nazaj v klopi

Že lep čas šole pričakujejo okrožnico s ključnimi navodili in podrobnostmi. Zdaj je napovedana za jutri. Ko se šolska vrata spet odprejo, bo do konca letošnjega šolskega leta ostalo le še 5 tednov pouka. Vendar učenci, ki bodo končno videli svoje sošolce, z vsemi ne bodo sedeli v istem razredu.

Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev Slovenije, je dejal, da razredi zagotovo ne bodo celi, saj jih bo potrebno deliti. Koliko učencev bo štela ena ekipa, 10 ali 15, še ne vedo. Pečan te dni svojim kolegom ne more sporočiti nobene konkretne informacije, kako organizirati pouk. Šolske prostore, ki že dva meseca samevajo, je treba očistiti in razkužiti. Potrebno je tudi ponovno vpoklicati učitelje, a kako, se sprašujejo, če ne vedo niti to, ali bo šola obvezna in koliko učencev bi v tem primeru  sploh prišlo v šolo. 

To, da bi se starši lahko sami odločili, ali otroka poslati nazaj v šolo, je seveda vprašljivo, saj je šola z zakonom obvezna. In če starši tega ne storijo, ali bodo potem učenci, ki jih zaradi utemeljene skrbi v času epidemije ne bodo poslali v šolo, v prekršku? Če pa bi dovolili, da je šola v tem času prostovoljna, bi to teoretično pomenilo dvojno delo za učitelje, in sicer pouk v šoli in pouk na daljavo za otroke, ki bodo doma. 

Težave bodo imele tudi podružnične šole s kombiniranimi razredi, recimo, kjer je kombinacija tretjega in četrtega razreda, saj se slednji naj ne bi vrnili v šolo. Isti učitelj bi tako moral zagotavljati delo za tretješolce v šoli in za četrtošolce doma, problematiko razlaga Pečan. 

Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj je povedala, da vse še vedno stoji tudi v vrtcih. Dela in priprav bi se morali lotiti že včeraj, a tudi oni prav tako že ves teden čakajo na smernice NIJZ oziroma okrožnico šolskega ministrstva. "Toliko časa, kolikor ne bomo vedeli, kakšni so normativi, ne moremo vpoklicati zaposlenih," pravi Bogatajeva. 

Številni vrtci so že poslali vprašalnike staršem, da bi dobili okvirno sliko o tem, koliko otrok bi sploh obiskovalo vrtec. A kaj, ko še vedno ne vedo niti, koliko malčkov bo lahko v eni skupini in ali bodo organizacijsko, predsem zaradi prostorske stiske in števila strokovnih delavk, lahko delo sploh izpeljali. "Upam, da nihče ne bo v tej vlogi oziroma, da nikomur ne bo treba odločati o tem, kdo bo upravičen do predšolske vzgoje in kdo ne. Dejstvo je, da je situacija res posebna in da se vrata odpirajo za tiste, ki vrtec res potrebujejo," je še dodala Janja Bogataj. 

V tem trenutku je jasno le to, da bo preživljanje časa v vrtcih in v šolah tako za otroke, kot tudi za vzgojitelje in učitelje, precej drugačno kot je bilo pred epidemijo. In da bo prihodnji teden zaradi zagotavljanja vseh ukrepov, ki še danes niso znani, za zaposlene peklenski. 

Evropske šole so k ponovnemu odpiranju šol pristopile različno

Medtem ko vse starše v Sloveniji zelo zanima, kaj bo letos s šolami in poukom, jih po skoraj vsej Evropi v teh dneh odpirajo. Vendar se posamezne države tega lotevajo zelo različno. Medtem ko jih v Italjii ne bo odprli vsaj do septembra, jih bodo v Avstriji že v naslednjih dneh. V Luksemburgu so v šolo dovolili samo maturantom, v Franciji pa so odločitev, ali bodo otroke poslali v šole, prepustili kar staršem. Na Norveškem, kjer so šole odprli prvi, pa pravijo, da se je pač treba dobro organizirati.