Psihologi: Breme, ki ga v epidemiji nosijo otroci, je večje, kot si mislimo

Psihologi poudarjajo, da je v zadnjem času objavljenih vse več študij in dokumentov, ki zaskrbljenost podkrepljujejo z empiričnimi podatki. V različnih okoljih otroci in mladostniki oziroma njihovi starši poročajo o težavah, kot so občutki osamljenosti, zaskrbljenosti, simptomi anksioznosti in depresivnosti, specifični strahovi, vezani na zdravje, smrt, ekonomski status družine in šolanje, razdražljivost, motnje spanja in teka, kronična utrujenost, so našteli in kot posebej zaskrbljujočo izpostavili poročila o povečevanju samomorilnosti pri mladostnikih. "Otroci in mladostniki lahko nase prevzemajo tudi strah, krivdo in odgovornost za obolevanje in smrt starejših ali drugače ranljivih družinskih članov, zato je zelo pomembna tudi pazljiva javna in družinska komunikacija o omejevalnih ukrepih," ob tem polagajo na srce odraslim.

V Sloveniji sistematičnih podatkov o vplivu epidemije na psihosocialno stanje otrok in mladostnikov še nimamo, zato se psihologi zanašajo na poročila nevladnih organizacij, svetovalnih delavcev v vrtcih in šolah ter na izkušnje kliničnopsihološke prakse, ki potrjujejo, da je breme epidemije na mlado generacijo zelo veliko. "Zaradi pomanjkanja osnovnih življenjskih dobrin in neustreznih pogojev bivanja so še posebej ogroženi otroci, ki živijo v revščini; teh je bilo po podatkih SURS že pred epidemijo več kot 45.000. Dejavniki tveganja se pri njih praviloma seštevajo, zato je pomen vrtca in šole kot varovalnega dejavnika pri njih še večji kot pri njihovih vrstnikih," poudarjajo v pismu. 

"Menimo, da bi bilo za zdravje in razvoj otrok in mladostnikov izrednega pomena, da se v algoritme odločanja o ukrepih za preprečevanje širjenja virusa vključijo vse navedene informacije ter se iščejo rešitve, ki bi omogočile vsaj delno prisotnost v šolah in vrtcih za vse otroke in mladostnike. To bi jim omogočilo dostop do pedagoškega procesa ter vseh ostalih koristi bivanja v šolski skupnosti," izpostavljajo slovenski psihologi v pozivu, pod katerega so se podpisali  dr. Andreja Mikuž, predsednica Sekcije za otroško in mladostniško klinično psihologijo Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, doc. dr. Jana Kodrič, predsednica Strokovnega sveta Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, izr. prof. dr. Bojan Musil, predstojnik Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru,  prof. dr. Matija Svetina, predstojnik Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ter prof. dr. Mojca Juriševič, predsednica Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije. 

Pripravili so tudi pregled nekaterih psihosocialnih posledic dolgotrajnega omejevanja življenja otrok in mladostnikov. 

Poslabšanje kakovosti odnosov v družini

Zdravstvena in ekonomska tveganja, delo od doma ter hkratna skrb za predšolske otroke in/ali podpora pri šolanju na domu so dejavniki, ki pomembno otežujejo starševstvo in neugodno vplivajo na kakovost medosebnih odnosov v družini.

Večje tveganje za nasilje v družini

S pritiski na starše se stopnjuje tudi tveganje za vse vrste nasilja v družini. Prihaja do poglabljanja stisk otrok, še posebej tistih, ki živijo v družinah s konfliktnimi medosebnimi odnosi ter z družinskimi člani z duševnimi motnjami in boleznimi odvisnostmi.

Negativni učinki večje uporabe elektronskih medijev

Učenje doma je večinoma načrtovano prek informacijsko-komunikacijske tehnologije. Zmožnost večine otrok in mladostnikov za samonadzor pri času in načinu uporabe različnih elektronskih medijev je šibka, pretirana raba pa ima dokazano neugodne učinke na kognitivne funkcije, spanje, razpoloženje ter pogostost gibalne dejavnosti in proste igre.

Povečano tveganje za spletno nasilje in zlorabe

Dodaten dejavnik tveganja ob nenadzorovani rabi elektronskih medijev je izpostavljenost medvrstniškemu nasilju ter nevarnosti zlorabe otrok na spletu. Starševski nadzor je na tem področju sicer bistven, vendar ne zadosten. Šole, pogosto v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, s preventivnimi programi in ciljnim svetovanjem pomembno prispevajo k samozaščitnemu ravnanju otrok in dopolnjujejo starševski nadzor.

Premalo proste igre in gibanja

Zdrav življenjski slog, ki je pomemben zaščitni dejavnik, vključuje poleg kakovostne prehrane dovolj pogosto in kakovostno gibanje, tudi na prostem, ter dovolj spanja. Pogosto spregledana, a izrednega pomena za otrokov razvoj in učenje, je tudi zadostna količina proste igre, z vrstniki in samostojno. Vse to otrokom omogoča struktura šolskega dneva ali dneva v vrtcu. Zaradi svojih razvojnih značilnosti otroci in mladostniki brez zunanjega okvira, ki ga dajeta šola in vrtec, kljub trudu staršev, ki imajo še druge zadolžitve ali delo zunaj doma, tovrstnih rutin ne morejo vzdrževati.

Manjša učinkovitost učenja

Učinkovitega samostojnega učenja doma so daljše obdobje zmožni le redki učenci in dijaki. Poleg samega poučevanja je za uspešno učenje namreč bistveno sodelovanje z vrstniki in pedagoškimi delavci, ki je pomemben motivator in pospeševalec učenja. To velja za vse otroke, še bolj pa za tiste, ki so vključeni v programe zgodnje obravnave, in za učence ter mladostnike s posebnimi potrebami, ki se šolajo v prilagojenih programih ter v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Pri njih je za napredek ključno izvajanje individualiziranega programa in kontinuirana podpora strokovnjakov otroku in družini.

Izključenost iz vrstniških skupin

Za otroke in mladostnike je čas, ki ga preživijo zunaj družine, enako pomemben za učenje in zdrav razvoj kot čas, ki ga preživijo v družini. Vključenost v vrstniško skupino in medvrstniška podpora sta dva od najpomembnejših dejavnikov, ki varovalno vplivajo na razvoj in duševno zdravje.

Pomanjkanje podpore odraslih zunaj družine

V šolskem in drugih okoljih zunaj družine imajo otroci in mladostniki priložnost za vzpostavljanje odnosov z zaupanja vrednimi odraslimi osebami, ki niso njihovi družinski člani. Vse to so nezamenljive priložnosti za socialno učenje, za otroke iz obremenilnih družinskih okolij pa možnost za zaščito in podporo, kadar so doma ogroženi oziroma v stiski.

Otežen dostop do svetovalnih služb in strokovne pomoči

Izjemnega pomena je tudi dostopnost do storitev svetovalnih služb ter različnih oblik dodatne strokovne pomoči. Prepoznavanje in pristopanje k otrokom in družinam v stiski je na daljavo oteženo; ključno je, da imajo strokovni delavci z otroki in mladostniki vsaj deloma tudi neposreden stik.

Otežen dostop do služb s področja duševnega zdravja

Za tiste otroke in mladostnike, ki v času epidemije doživljajo težje ali celo neobvladljive stiske, in tiste, ki so že pred epidemijo potrebovali storitve služb s področja duševnega zdravja, pa je pomembno, da te delujejo v največji meri. Pridružujemo se pobudi specialistov otroške in mladostniške psihiatrije, da se intenzivno iščejo možnosti, kako ohraniti delovanje služb v vseh treh sektorjih – zdravstvu, šolstvu in socialnem varstvu.

Stresna vrnitev po daljši prekinitvi za otroke z razvojnimi motnjami

Čeprav je bilo doživljanje ukrepov samoizolacije v nekaterih vidikih pozitivno za nekatere otroke in mladostnike z razvojnimi motnjami, kot sta motnja avtističnega spektra in motnja aktivnosti in pozornosti, pa so zanje obremenilne večkratne spremembe v rutinah, pa tudi vrnitev v šolo in socialne skupine po daljšem obdobju brez izzivov, ki jih zanje predstavljata druženje in učenje skupaj z drugimi.