Psihiatrinja opozarja: Zagotoviti je treba kakovostne službe za psihološko pomoč v krizi

V Sloveniji podatkov o povečani pogostosti duševnih motenj v času epidemije ni, a nekatere svetovalne službe poročajo o večjem številu klicev. Klinična praksa in opozorila raziskovalcev kažejo, da so v času epidemije covida-19 najbolj prizadete ranljive skupine, je opomnila psihiatrinja in predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje Vesna Švab. To so osebe, ki so že imele težave v duševnem zdravju, pa tudi tisti, ki so ogroženi zaradi revščine in invalidnosti, migranti ter ljudje, ki so neposredno izpostavljeni v prvih vrstah pomoči.

"Nič ne vemo o duševnih motnjah in stiskah, ki se pojavljajo v centrih okužbe, domovih za starejše, kjer so ljudje, ki so lahko okuženi, nagneteni na majhnem prostoru brez zadostne možnosti zaščite in zato gotovo prestrašeni, posebej ker že dolgo nimajo stikov s svojimi bližnjimi," je opozorila.

Mednarodna priporočila o ukrepanju na področju duševnega zdravja v času epidemije so po njenih navedbah še vedno precej splošna in govorijo o zmanjševanju stigme in diskriminacije, o povezanosti in skrbi za telesno zdravje ter rutino, izogibanju psihoaktivnim snovem in o tem, da naj ljudje poiščejo pomoč, če jo potrebujejo.

Dejansko pa so se številne službe, ki so namenjene varovanju duševnega zdravja in zdravljenju ljudi z duševnimi motnjami, zaprle. Kot je naštela Švabova, gre za odpuščanje iz psihiatričnih bolnišnic, številne ambulante delujejo le preko spletnih povezav in po telefonu. Sicer so dostopna tudi psihološka svetovanja, ki jih organizirajo Nacionalni inštitut za javno zdravje z Društvom psihologov Slovenija ter psihiatrična klinika in nekatera druga društva.

"Če želimo preprečiti katastrofalno krizo na področju duševnega zdravja, pa je treba narediti veliko več. Treba je okrepiti službe na področju duševnega zdravja, ki delujejo lokalno in dosežejo ljudi v stiskah. Okrepiti je treba strokovne in laične vire za pomoč in podporo ranljivim skupinam v njihovem naravnem okolju," je v zapisu za revijo Zdravniški vestnik poudarila Švabova.

Po njeni oceni je treba ambiciozno in velikopotezno načrtovati, kako bomo pomagali s psihološkimi nujnimi ukrepi pri posameznikih zdaj in socialno podpornimi ukrepi za ranljive skupine v prihodnosti. Gre za krizno in nujno načrtovanje predvsem o tem, kako omogočiti dostojno preživetje ranljivih skupin, ki so ogrožene tudi glede duševnega zdravja v času neizogibne ekonomske krize.

Kot predlaga, se je v tem času treba posvetovati z izkušenimi: to so predvsem ljudje, ki so imeli izkušnjo duševne motnje ali krize, starostniki, ki so premagovali strah in negotovost v zaprtih oblikah bivanja ali v domačem okolju ter s strokovnjaki, ki že delujejo na terenu in prihajajo iz socialnih, psiholoških, zdravstvenih in drugih strok, ki bodo omogočile da se bo lahko čim več dela v prihodnosti opravilo na daljavo.

"Nemudoma je treba zagotoviti zadostno število kakovostnih služb za psihološko pomoč v krizi," je pozvala. Naslednji korak pa je delovanje proti posledicam izoliranosti, revščine, brezposelnosti in zlorab. Za to po njenih besedah potrebujemo usklajeno delovanje vseh sektorjev in strok ter krepitev socialnovarstvenih ter zdravstvenih programov za ranljive skupine.