Družba Valicon je v okviru raziskave #Novanormalnost eno leto po uradnem koncu prvega vala epidemije ter v času opaznega izboljševanja epidemiološke slike v državi predstavila nove izsledke.
Tokrat je osebno doživljanje situacije ocenjeno veliko bolje, iz negativih vrednosti se je indeks povzpel na +1. Junija lani je ta indeks sicer znašal 43 točk. Podobno kot indeks normalnosti se izboljšuje tudi indeks optimizma. Najvišji do sedaj izmerjeni indeks optimizma je sicer znašal 89 točk in smo ga izmerili konec aprila lani. Skladno z boljšim osebnim počutjem in naraščajočim optimizmom opažajo tudi manj zaskrbljenosti. Kljub temu so v raziskavi opazili več zaskrbljenosti kot pred letom dni.
Tudi ocena situacije glede na stanje pred epidemijo se je nekoliko izboljšala. V tokratni meritvi je razlika med deležem teh, ki menijo, da je njihovo življenje slabše ali precej slabše, in deležem teh, ki odgovarjajo, da je boljše ali precej boljše kot pred epidemijo, nižja, saj dosega vrednost –32 točk. V prejšnji meritvi je bil ta indeks –39 točk.
Na normalnejšo situacijo kaže tudi nekoliko večji obseg potrošnje.
Realizirana in izražena namera cepljenja prvič čez 60 %
V zadnji meritvi so pri družbi Valicon izmerili do sedaj najvišjo realizirano in izraženo namero za cepljenje, to je 62 % (gre za seštevek že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili).
V zadnjih dveh tednih se je občutno povečal delež cepljenih, na ta račun sta se zmanjšala predvsem deleža tistih, ki se bodo zagotovo oz. bolj verjetno cepili (s 16 % na 11 % oz. s 16 % na 12 %), v manjši meri pa tudi tistih, ki se bolj verjetno ne bodo cepili (z 22 % na 18 %), medtem ko delež odločenih, da se zagotovo ne bodo cepili, ostaja pri 19 %. To je razlog, da oceni minimalno in maksimalno dosegljive stopnje precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let ostajata približno enaki, to je 67 % oziroma 81 % (pred dvema tednoma 65 % in 81 %). Potrjuje se torej teza, da bo večji delež cepljenih pozitivno vplival na manj odločene za cepljenje, pa tudi ocena, da so odločeni proti cepljenju bolj kot ne nedosegljivi, so sporočili iz Valicona.
Kaj je motivacija in kaj so zadržki pri cepljenju?
V tokratni meritvi so pri Valiconu tudi preverjali, kaj je za cepljenje motiviralo tiste, ki so se že cepili oziroma se zagotovo bodo, ter kaj so zadržki pri neodločenih in tistih, ki so odločeni, da se ne bodo cepili.
Med že cepljenimi prevladujejo odgovori, da gre za zaščito pred boleznijo oz. okužbo (41 %) ter zaščito drugih (22 %), sledijo potovanja in možnost prehajanja meja brez omejitev (15 %). Ti odgovori so na prvih treh mestih tudi med tistimi, ki se bodo zagotovo cepili, pri čemer so deleži prvih dveh nekoliko nižji (34 % oz. 13 %). Zato pa med to skupino izstopajo odgovori, kot so zaščita pred hujšim potekom bolezni (8 %) ter predvsem vrnitev v normalno življenje (13 %) in želja po skorajšnjem koncu trenutnega stanja (6 %).
Na drugi strani se še bolj značilno razlikujejo tisti, ki se bolj verjetno bodo oziroma ne bodo cepili, ter tisti, ki se zagotovo ne bodo cepili. Med odločenimi proti cepljenju prevladuje mnenje, da gre za eksperimentalno cepivo (32 %), ki mu ne zaupajo (28 %), kar nekaj jih niti ne verjame v koronavirus (16 %) ali pa menijo, da ne sodijo v rizično skupino (13 %). Pri ostalih dveh skupinah je poleg mnenja o eksperimentalnosti cepiva (22 % med bolj verjetno se bom cepil/-a oz. 24 % med bolj verjetno ne) pogostejši odgovor še strah pred stranskimi učinki (19 % oz. 17 %), največja razlika med obema pa je v prepričanju tistih z manj verjetno namero, da ne sodijo v rizično skupino, medtem ko je med tistimi z bolj verjetno namero tudi nekaj takšnih, ki so covid-19 že preboleli, potovanja in prehajanje mej pa omenja le manj kot desetina vprašanih, še sporočajo v Valiconu.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.