Prvi večer konca policijske ure. Kakšno vzdušje je vladalo na ulicah?

Ulice glavnega mesta so večinoma samevale. Temu je najverjetneje botrovalo deževno vreme, pa tudi vladni odlok, po katerem je vsem gostinskim dejavnostim prepovedano obratovati. Tu in tam je bilo moč srečati kakšnega sprehajalca ali kolesarja, pa tudi manjšo skupino ljudi, ki se je v hladnem dnevu pozabavala ob toplem napitku. 

19. oktobra 2020 je vlada napovedala, da z naslednjim dnem začne veljati prepoved zbiranja več kot šestih oseb, omejeno pa bo tudi gibanje med 21. in 6. uro zjutraj. Z uvedbo policijske ure so številne storitve po državi svoja vrata zaprle prej kot običajno, da so ljudje lahki pravočasno prišli domov. V prvi noči, ko je začela veljati policijska ura, so policisti poročali, da večjih težav pri nadzoru niso imeli, se je pa skupina nekaj nasprotnikov zbrala v Mariboru in na ljubljanskih Fužinah, ki pa jih je Policija hitro obvladala.

Večina, ki je bila po deveti uri zunaj, je odhajala iz služb in upoštevala prepovedi. Tudi novembra smo se držali ukrepov, inšpektorji so vmes ugotovili nekaj kršitev odloka in bližali so se božično-novoletni prazniki. Nadejali smo se sproščanja ukrepov, ki se je zgodilo, toda v okrnjeni obliki. Dovoljeno je bilo prehajanje med občinami in regijami, dovoljeno je bilo druženje šestih odraslih oseb iz največ dveh gospodinjstev, toda policijska ura je še vedno ostala v veljavi.

V ožjem družinskem krogu smo nazdravili novemu letu in se razšli okoli 21. ure. Turobna in zimska januar in februar sta minila, kot bi mignil. Še preden so se konec februarja v šole vrnili učenci prvih treh razredov iz takratnih rdečih regij, pa se je epidemiolog Mario Fafangel spraševal o učinkovitosti policijske ure. Sam je podvomil v ukrep, ki je že nekaj mesecev omejeval življenja Slovenk in Slovencev:

"Sam vidim manjši učinek v omejitvah gibanja ponoči. Epidemiološki koncept tega je, da zmanjšamo nevarne interakcije. Ampak ta ukrep na papirju nima dobrih strokovnih podlag, da bi bil dejansko učinkovit," je dejal.

Policisti so medtem ugotavljali, da se ljudje nočne omejitve večinoma držijo, čeprav kršitev ni bilo tako malo. Proti sredini februarja je začel veljati odlok, ki je odpravljal omejitev gibanja na občine in statistične regije, policijska ura je ostajala v veljavi. Slovenija je vstopila v oranžno fazo, odprava policijske ure je bila predvidena za rumeno fazo. Predlogu epidemiologa iz februarja so se v začetku marca pridružili tudi člani strokovnega sveta Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Da je policijska ura, še posebej v času, ko so gostinski lokali zaprti, manj smiselna, je menila tudi vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar. Notranji minister Aleš Hojs je takrat dejal, da se vlada namerava držati strategije sproščanja ukrepov, ki je odpravo omejitve gibanja v nočnem času predvidela za rumeno fazo.

18. marca je minil že 150 dan ukrepa, ki je omejeval gibanje v nočnem času. In zgodil se je tretji val epidemije. Število okuženih je znova začelo naraščati, pritisk na bolnišnice se je znova povečal, toda vlada se je odločila, da bo s prehodom na poletni čas skrajšala policijsko uro. Ta je od 24. marca veljala od 22. do 5. ure.

Vlada se je nato odločila, da bo najbolj učinkovit ukrep popolno zaprtje države, ki so ga vpeljali od 1. do 11. aprila. Policijska ura je vsekakor ostala v veljavi, a so za njo ob pretresanju novih ukrepov, ki bi veljali po koncu popolnega zaprtja, napovedali, da bo odpravljena. Tako se je po 174 dneh 12. aprila policijska ura končala. Vlada je s postavitvijo novega prenovljenega semaforja potrdila, da je Slovenija po novem v rdeči fazi, v kateri pa se odpravlja nočna omejitev gibanja.