Vseslovenski protesti so se začeli kot akcije z balkonov v času epidemije covida-19, aprila, ko je vlada sprostila prve ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, pa so se protestniki podali na kolesa. Proteste prek spletnih družbenih omrežij usklajuje več iniciativ in posameznikov.
V Ljubljani je bilo osrednje prizorišče protestov znova Trg republike, ki so ga tudi tokrat policisti ogradili. Protestniki so svoje transparente z okoljevarstveno vsebino v obliki špalirja razvili tudi pred predsedniško palačo in poslopjem vlade.
Še pred protestom so se protestniki zbrali tudi pred sedeži koalicijskih strank, kjer so zahtevali odstop vlade, pred sedežem SMC v bližini DZ pa je prišlo tudi do manjšega incidenta s policijo po pisanju protestnikov po tleh s kredo. Protestniki so upoštevali tudi navodila s socialnih omrežij in nestrinjanje z vlado izrazili s tem, da so slovenskemu parlamentu simbolično obrnili hrbet, in to ravno v času, ko DZ sprejema tretji paket protikoronskih ukrepov.
Ugibanja o številu protestnikov so zelo različna, a enotno je mnenje, da je bilo "kolesarjev" tokrat na ulicah manj kot na preteklih protestih. So pa protestniki tudi nekoliko razširili krog kolesarjenja. Protesti na kolesih potekajo tudi v drugih slovenskih mestih, denimo v Mariboru, Celju, na Ptuju in v Slovenj Gradcu.
Slovenskim "kolesarjem" so podporo danes izrekli tudi somišljeniki v nemški prestolnici Berlin. Kot so zapisali v vabilu na protest na spletnem družbenem omrežju Facebook, se "Slovenke in Slovenci v Berlinu ... pridružujemo protestnemu pozivu k odstopu vlade Janeza Janše". Nekaj deset ljudi je na napovedanem protestu kolesarilo po več berlinskih ulicah in se ustavilo tudi pred poslopjem slovenskega veleposlaništva.
KOMENTARJI (952)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.