Protesti na Kitajskem: s praznimi listi izražajo nasprotovanje cenzuri

Prvič v desetletjih je na tisoče ljudi kljubovalo kitajskim oblastem in protestiralo na univerzah in ulicah večjih mest ter zahtevalo, da se jih osvobodi ne le nenehnih covid testov in karanten, ampak tudi stroge cenzure in zaostrenega nadzora komunistične partije nad vsemi vidiki življenja. Po vsej državi je skupni krik za množico protestov, ki jih vodi predvsem mlajša generacija, nekateri premladi, da bi sodelovali v prejšnjih dejanjih odkritega nasprotovanja vladi, postal "hočem svobodo".

Simbol protestov so postali prazni beli listi formata A4, proteste pa mnogi zdaj imenujejo "revolucija belega papirja", "revolucija praznih listov" ali "revolucija A4". Med različnimi demonstracijami po vsej državi je namreč videti ljudi, ki v rokah držijo prazen list papirja. Nekateri pravijo, da je to način izogibanja cenzuri. V viralnem video posnetku, ki naj bi bil posnet v soboto, je ženska na univerzi v Nanjingu držala prazen list papirja, potem pa ji ga je neznani moški vzel. V drugem video posnetku, posnetem pozneje isto noč, je bilo videti več deset študentov v kampusu, ki so v rokah držali koščke belega papirja in stali v tišini. Podobni prizori so se konec tedna zgodili tudi v drugih večjih mestih. "Na papirju zagotovo ni bilo zapisano ničesar, a vemo, kaj je tam," je za BBC povedala ženska, ki je v soboto zvečer sodelovala na protestih v Šanghaju.

Solidarnost s Kitajci izražajo tudi drugod po svetu. Tako kot v Londonu so protesti potekali tudi v Parizu, Amsterdamu, Dublinu, Torontu in nekaterih mestih v ZDA. V Amsterdamu so mnogi dvignili bele liste papirja. Fotografije, objavljene na spletu, prikazujejo skupino protestnikov v Dublinu, ki prižigajo sveče in polagajo rože na spomenik v mestu. Podobne prizore so posneli tudi v San Franciscu in Torontu, pa tudi na univerzi Sheffield v Veliki Britaniji.

Na Kitajskem se sicer tudi danes v večjih mestih nadaljujejo protesti. Proti več sto protestnikom, ki so se zbrali blizu diplomatske četrti v Pekingu, je posredovala policija. Britanski BBC je sporočil, da je policija aretirala in pretepla enega od njihovih novinarjev na Kitajskem, medtem ko je v nedeljo poročal o protestih. Kot je v izjavi navedel BBC, je "izjemno zaskrbljen zaradi ravnanja z našim novinarjem Edom Lawrenceom, ki je bil med poročanjem o protestih v Šanghaju aretiran in vklenjen". Lawrence, ki dela na Kitajskem kot akreditirani novinar, je bil pridržan več ur, v tem času pa so ga policisti tepli in brcali, je še poročal BBC. Kasneje so ga izpustili. Kitajsko zunanje ministrstvo je glede dogodka zatrdilo, da se novinar BBC med poročanjem o protestih v Šanghaju policiji ni predstavil kot novinar. Britanski državni sekretar Grant Shapps, med drugim pristojen za energijo in industrijo, je danes obsodil dejanja kitajske policije kot "nesprejemljiva" in "zaskrbljujoča". "Kar koli se še zgodi, bi morala biti svoboda tiska nedotakljiva," je povedal za radio LBC.

Povod za proteste, ki so konec tedna zajeli dele Kitajske, je bil smrtonosen požar v Urumčiju, mestu v zahodni regiji Šindžiang, ki je od avgusta pod strogimi omejitvami zaradi covida-19. Čeprav so državni mediji vztrajali, da so ljudje v bloku, kjer je izbruhnil požar, lahko zapustili svoja stanovanja, veliko ljudi verjame, da so ukrepi zaradi covida-19 krivi za številne smrti. 

A jeza zaradi posledic ničelne tolerance do covida-19 se je kopičila že več mesecev, in sicer po številnih smrtih in primerih trpljenja, za katere ljudje pravijo, da bi se jim lahko izognili. V začetku tega meseca je družina v Džengdžouju povedala, da je njihov otrok umrl, ker je reševalno vozilo zaradi covidnih omejitev zamujalo. Septembra so prebivalcem Čengduja prepovedali zapustiti svoje domove med potresom z magnitudo 6,6, ki je ubil 65 ljudi. Istega meseca je v Guidžouju imel avtobus, ki je prebivalce prevažal v obvezni karantenski center, nesrečo, pri čemer je umrlo 27 potnikov. Oktobra so 14-letno deklico v Henanu prisilili v karanteno, potem ko je dobila vročino, ker pa v centru ni bila deležna zdravljenja, je umrla, je povedal njen oče. Med aprilskim zaprtjem v Šanghaju so se ljudje pritoževali nad pomanjkanjem hrane in težkimi razmerami, s katerimi se soočajo starejši ljudje, ki so jih prisilno odpeljali v karantenske centre. 

Kitajski voditelj Ši Džinping je vztrajal, da ničelna toleranca do covida-19 pomaga pri reševanju življenj in Kitajska je uradno zabeležila le nekaj več kot 5.200 smrti zaradi virusa, veliko manj kot v drugih državah. Kitajska trenutno sicer poroča o rekordnem številu novih primerov. V ponedeljek so oblasti v državi sporočile, da je bilo 40.052 novih primerov covida-19 – peti zaporedni dnevni rekord – v primerjavi z 39.506 dan prej. 

Državni mediji – glasilo vladajoče kitajske komunistične partije – protestov ne omenjajo. Vendar pa je angleška izdaja Global Timesa objavila članek, v katerem zaradi domnevnega razpihovanja nezadovoljstva okoli kitajske politike ničelne tolerance do covida-19 obtožuje zahodne medije. Citirajo tudi akademika z univerze Fudan, ki pravi: "Zaradi ideoloških razlik zahodne države mediji že skoraj nagonsko kritizirajo komunistične vlade, da bi jih porušili z barvnimi revolucijami." Toda v tem, kar si nekateri morda razlagajo kot posredni odziv na proteste, piše tudi, da covidni ukrepi v državi nikoli niso statični in se nenehno prilagajajo. Tiskovna agencija Šinhua prav tako poudarja, da je treba pri izvajanju politik covida-19 dati prednost blaginji ljudi, medtem ko China Daily pravi, da so lokalne uprave pozvane, naj popravijo zlorabe pri nadzoru covida-19.