Epidemija počasi upada. Ocenjeno reprodukcijsko število je približno R=0,83, uvodoma v najnovejših projekcijah širjenja okužb trenutno stanje analizirajo strokovnjaki Instituta Jožef Stefan (IJS). "Naj nas ne premamijo nekoliko sproščeni ukrepi, ampak se še naprej maksimalno trudimo krivulje obrniti strmo navzdol, da bo čim prej omogočeno popolno epidemiološko sledenje, kar je predpogoj za prehod v bolj normalno življenje," nadaljujejo.
Tedensko povprečje dnevno potrjenih okuženih oseb je 827. Epidemiologi bodo lahko učinkovito spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih oseb padlo pod 300 na dan. S tem nam bodo lahko pomagali še dodatno in hitreje zmanjšati število okuženih oseb v populaciji. Pri trenutnih pogojih, ko je tedensko povprečje 827 in ocenjeno reprodukcijsko število R=0,83, bi lahko to stanje dosegli konec marca, napovedujejo strokovnjaki.
Število dnevno pozitivnih oseb, starejših od 65 let, počasi upada – tako v domovih starejših občanov (DSO) kot tudi zunaj njih.
Postopen upad je zaznati tudi pri zasedenosti bolnišničnih kapacitet, kaže graf IJS.
"Na osnovi epidemiološkega modela, ki integralno upošteva razpoložljive podatke, ocenjujemo, da smo uspeli reprodukcijsko število spustiti na približno R=0,83," pravijo znanstveniki. Prav tako ocenjujejo, da se vsakih 10 dni prekuži približno en odstotek populacije, kar posledično zmanjša R vsakih sedem dni za približno eno stotinko glede na siceršnjo vrednost.
Velja pa po njihovem opozoriti, da se širitev virusa v populaciji opazuje s približno enotedenskim zamikom, kar predstavlja dobo od okužbe do rezultata testa.
Na IJS preučujejo tudi prisotnost Sars-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav. Kot ugotavljajo, se je ta sredi januarja predvidoma ustalila. (Novejši podatki niso na razpolago zaradi tehničnih težav.)
Ocenjeni deleži okuženih in kužnih so tako sledeči:
- v prvem valu se je okužil približno vsak stoti prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjenih primerov v prvem valu). Na vrhuncu prvega vala je bil delež kužnih približno 0,35 odstotka prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec;
- v drugem valu se je do zdaj okužila približno tretjina prebivalstva (ocena: 4x toliko kot potrjenih primerov v drugem valu). Trenutno je delež kužnih približno dva odstotka prebivalstva oziroma približno vsak 40. prebivalec.
Prognoza razvoja epidemije
V oceni pozitivnih testov, bolnišničnih obravnav in števila umrlih oseb so na IJS predpostavili, da smo v Sloveniji z izvajanjem oziroma spoštovanjem ukrepov spustili reprodukcijsko število na R=0,83 (trenutna ocena). "Upoštevali smo vpliv prekuževanja in cepljenja po starostnih kategorijah. Predpostavili smo, da je imunih štirikrat toliko kot potrjeno okuženih. Predpostavili smo, da je v Sloveniji trenutno prisoten pretežno običajen sev in ne kakšen bolj kužen sev," navajajo na inštitutu.
Za bolnišnične obravnave in število umrlih oseb predstavljajo tudi scenarija, kjer so predpostavili, da po 15. februarju R zraste na 1,0 oziroma 1,1 zaradi sproščanja ukrepov v oranžni fazi, ter scenarij, kjer so predpostavili, da v Sloveniji že imamo bolj kužen novi sev, ki je razpršen v populaciji. "V tem scenariju smo predpostavili, da je bil 13. januarja delež novega seva 0,2 odstotka in da je 60-odstotno bolj kužen od običajnega seva, ter da po 15. februarju R zraste na 1,0 zaradi sproščanja ukrepov v oranžni fazi. Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi," razlagajo.
Nakazuje se, da bi lahko novi bolj kužen sev postal dominanten konec aprila in takrat bi se lahko krivulje spet obrnile navzgor. Ocenjeni podvojitveni čas novega seva v trenutnih pogojih je približno 15 dni. Negotovosti teh ocen so velike.
Ocenjeni datumi sproščanja ukrepov po fazah
Trenutno smo v oranžni fazi. Za prehode med različnimi fazami morata biti izpolnjena dva pogoja: tedensko povprečje potrjenih primerov in število hospitaliziranih. Ob enakem trendu razvoja epidemije bi lahko v rumeno fazo prešli v začetku marca. "Uporabili smo enake predpostavke kot v prognozi razvoja epidemije. Vpliva sproščanja ukrepov v oranžni fazi na nadaljnji potek epidemije nismo upoštevali," razlagajo na IJS.
V tabeli spodaj so tako zbrani pričakovani datumi prehodov med fazami, pri tem pa je treba vzeti v obzir tudi velike negotovosti za vse izračunane datume, saj je potek epidemije odvisen od ljudi in ukrepov, opozarjajo.
* IJS podaja le oceno datuma do naslednjega prehoda, saj je potek epidemije odvisen od sproščanja (oziroma sprejemanja) ukrepov v trenutni in prihajajoči fazi. Tako ni možno kakovostno oceniti, kdaj bi lahko bili izpolnjeni pogoji za prehode v preostale faze.
Na inštitutu ob tem še dodajajo, da dokler ne bo precepljenih vsaj 10 odstotkov populacije (200.000+ ljudi), vpliv cepljenja na dinamiko epidemije (skoraj) ne bo opazen. 10-odstotna precepljenost namreč pomeni le 10 odstotkov manjši R kot sicer (na primer R=1,1 namesto R=1,2).
"Zato je kljub cepljenju zelo pomembno, da ostanemo pri izvajanju veljavnih priporočil dosledni (redno zračimo zaprte prostore, na javnih mestih uporabljamo zaščitno masko, vzdržujemo socialno distanco, umivamo oziroma razkužujemo roke, uporabljamo aplikacijo #OstaniZdrav in o simptomih obveščamo svoje stike), saj le tako lahko najhitreje zmanjšamo število okuženih oseb na raven, ko bo lahko učinkovito začela delovati epidemiološka služba (manj kot 300 pozitivnih oseb na dan)," so jasni.
V trenutni fazi se cepi večinoma rizično populacijo, zato je pričakovati zmanjšano obremenitev bolnišničnih kapacitet in tudi manjše število smrti (seveda pod pogojem, da bomo z ustreznim obnašanjem preprečili širitev virusa v preostali, neprecepljeni populaciji).
Trenuten obseg epidemije povzroča znatno prekuževanje (ocena: okoli 20.000 novih okužb na teden), kar je hitreje od hitrosti cepljenja. Poleg tega se v tej fazi cepi rizično populacijo, medtem ko se okužbe širijo po celotni populaciji. "A prekuževanje je vselej na račun zdravstvenih (in gospodarskih) posledic, saj okuženi zbolijo, cepljeni pa ne," še zaključujejo strokovnjaki IJS.
KOMENTARJI (187)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.