Otroška psihiatrinja o prilagodljivosti otrok, priporočila za učitelje

Kot prvo na Zavodu RS za šolstvo priporočajo posvečanje posebne pozornosti tistim učencem, ki v času pouka na daljavo niso imeli dostopa do interneta, učencem iz ranljivih skupin in tistim, za katere učitelji ocenjujejo, da so bili pri delu na daljavo manj uspešni. Za te učence naj šole pripravijo individualne načrte nadaljnjega poteka izobraževanja oziroma prilagodijo obstoječe načrte.

Pomembno je zagotoviti čas za ponovno prilagoditev učencev na šolski ritem. "Učitelji naj bodo pri tem posebno pozorni na morebitne stiske, strahove ali druge čustvene ovire učencev. Priporočamo, da si vzamejo čas, da se z učenci pogovorijo o doživljanju pouka na daljavo in občutkih ob vrnitvi v šolo," je povedal direktor zavoda Vinko Logaj na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19.

Priporočeno je dodatno utrjevanje obravnavanih vsebin in veščin iz časa pouka na daljavo. "Načrtovane dejavnosti, namenjene utrjevanju znanja, naj učitelji ustrezno prilagodijo glede na zaznane razlike med učenci. Ravno zato je pomembna povratna informacija o znanju učencev in je tudi pogoj za začetek ocenjevanja znanja. S tem želimo tudi preprečiti, da bi bil prevelik pritisk na ocenjevanje," je dodal.

Učitelji naj se po njegovih besedah odločijo, ali in koliko je treba prilagoditi letno pripravo, katere sestavni del je tudi načrt ocenjevanja, da bodo učenci do zaključka šolskega leta pridobili ključna znanja, ki so pogoj za uspešno nadaljevanje šolanja.

Zavodu za šolstvo se zdi pomembno tudi sprotno beleženje ciljev, ki bodo v tem šolskem letu obravnavani manj poglobljeno ali ostali neuresničeni. "Ob zaključku šolskega leta bo treba v strokovnih aktivih in na zaključnih pedagoških konferencah izdelati načrt, katere cilje, kako in kdaj bodo učenci v prihodnjih letih šolanja lahko nadoknadili ali nadgradili," je povedal Logaj.

"Eno ocenjevalno obdobje v tem šolskem letu omogoča tehten razmislek o raznolikih načinih, kako pri preverjanju in ocenjevanju znanja pridobiti čim bolj celostno informacijo o doseganju vsebinskih in procesnih standardov znanja, ki so ključnega pomena za določen predmet," je dodal.

Učiteljem svetuje, naj uporabijo različne oblike ocenjevanja znanja in ohranijo tesnejše sodelovanje s starši tudi po ponovnem odprtju šol. "Dosedanje angažiranje učiteljev, učencev, ravnateljev in staršev ter pripravljenost ob odpiranju šol dajejo zagotovilo, da lahko šolsko leto uspešno končamo," je še povedal Logaj.

Na pouk, ki naj temelji na prilagojenem programu za tiste, ki so med šolanjem na daljavo manj napredovali, in pogovore o doživljanju epidemije je opozorila tudi vodja enote za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Maja Drobnič Radobuljac.

Podobnega mnenja je bila tudi klinična psihologinja in direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana Mateja Hudoklin, ki je spomnila tudi na to, da bo večina šolskega dela še vedno potekala na daljavo, zato naj učitelji in profesorji posebno pozornost namenijo tistim, ki so prek spleta slabše odzivni.

Otroci in mladostniki so po besedah Drobnič Radobuljčeve med epidemijo iskali manj pomoči kot po navadi, zato bodo učitelji prvi, ki bodo lahko prepoznali njihove stiske. Ob tem je svetovala, naj se učitelji, če bodo težave presegale njihovo znanje in znanje svetovalnih služb, obrnejo na centre za socialno delo in druge organizacije za duševno pomoč otrok.

Kljub temu pa je Drobnič Radobuljčeva izrazila pričakovanje, da večina mladih v resnici psihiatrične moči ne bo potrebovala, saj so "otroci in mladostniki v osnovi močni, prilagodljivi in odporni". Svoj nastop je sklenila z besedami, da večina mladih kljub epidemiji ne bo potrebovala psihiatrije. Podobnega mnenja je bila tudi Hudoklinova, ki je dejala, da se bo večina otrok na spremembe uspešno prilagodila.