Prenovljena strategija cepljenja: prednostno bodo cepili starejše od 60 let

Tri večje težave pri cepljenju

Težav pri cepljenju je več, med tremi največjimi pa je zagotovo cepljenje mladih zdravih oseb, ki v zdravstvenem domu pridejo na vrsto prej kot starejši. "Na vrsto sem prišla pred svojima staršema, ki sta se tudi bistveno pred menoj prijavila na cepljenje, prav tako moj stric, ki ima pa po vrhu vsega še kronično obolenje," pove 26-letnica, ki sama ni kronična bolnica in ni zaposlena v kritični infrastrukturi.

Gre za to, da povečini zdravstveni domovi od svojih osebnih zdravnikov dobijo sezname zainteresiranih za cepljenje. Seznami pa so si povsem enakovredni, ne glede na to, kdo ima na njem več starejših in bolnikov. "Gledamo, da s seznama vsake ambulante kličemo približno enako število ljudi," pove Mojca Vidic iz Zdravstvenega doma Nova Gorica. Načeloma je to nekje od 10 do 15 posameznikov. "Ne iščemo pa tistih, ki so starejši, ki imajo neke dodatne kronične bolezni, ampak se načeloma držimo tega vrstnega reda, ki nam ga je poslal zdravnik," doda.

Še ena težava je različno naročanje cepiv. Eni zdravstveni domovi namreč naročajo po navodilih, torej točno toliko odmerkov, kolikor imajo prijavljenih oseb za cepljenje. Načeloma dobijo vsi manjšo količino cepiv od naročene, vendar pa to pomeni, da tisti, ki naročijo večje število odmerkov, dobijo tudi več kot potrebujejo.

"Sicer je bilo zelo jasno, za katere paciente lahko vsi centri v določenem trenutku naročajo katero cepivo, in potem so dobili to, kar so naročili," pa pravi koordinatorka za cepljenje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). "Če je bilo cepiva na NIJZ glede na povpraševanje dovolj, je bilo razdeljeno glede na to, kar so naročili, če je bilo tega cepiva manj, pa so dobili proporcionalni delež glede na zahteve za cepivo."

Kaj je torej razlog, da so denimo v Brežicah prejeli dobrih 2300 odmerkov cepiva, od tega le 200 odmerkov AstraZenece, in precepili dobrih 10 odstotkov prebivalcev, v Kočevju pa več kot 4600 odmerkov, od tega 2300 odmerkov AstraZenece, in precepili skoraj trideset odstotkov prebivalcev? "Mogoče so ponekod aktivneje pristopili k vabljenju starostnikov, morda ves čas poročajo o tem, da se še prijavljajo," odgovarja koordinatorka Marta Grgič Vitek.

V Kočevju so se cepljenja lotili proaktivno. Letak, ki je pozival k cepljenju, so prejela vsa gospodinjstva. "Iz medijev sem izvedel, da na NIJZ ostaja več odmerkov AstraZenece, zato sem poklical in napisal mail, nato pa so v tistem tednu odobrili 300 dodatnih odmerkov," pove pomočnik direktorja Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja.

Tretja težava pa je strategija, ki je predvidevala, da so denimo v zdravstvu cepljeni prav vsi, tudi tisti, ki niso nikoli v stiku z bolniki, ali denimo v šolstvu predavatelji, ki že mesece delajo od doma. "Namesto tega, da bi res izkoristili priložnost in bi pred tretjim valom cepili tiste, ki so najobčutljivejši, smo šli v neko čisto drugo strategijo in cepili mlade ljudi, ki niso ogroženi in ki nimajo stika z velikim številom ljudi," je kritičen Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

"Seveda je bil takrat še prisoten občutek, da bo cepiva bistveno več, kot se je izkazalo potem, ko je bila strategija sprejeta. Potem pa so prišla ta priporočila, da se cepljenje omejuje in da je treba cepiti tiste, ki so bolj izpostavljeni," pa pojasnjuje Grgič Vitkova.

Kakšne so spremembe v prenovljeni strategiji?

Zato zdaj v veljavo stopa spremenjena strategija cepljenja, ki predvideva prednostno cepljenje vseh starejših od 60 let, poleg tega pa bodo s cepivom AstraZenece po novem tudi starejše od 65 let. Nove študije iz Velike Britanije so namreč pokazale, da je učinkovitost tega cepiva pri starejših primerljiva z učinkovitostjo cepiva podjetij Pfizer in BioNTech. Med prednostnimi skupinami pa medtem na prvem mestu še vedno ostajajo zdravstveni delavci in sodelavci ter zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih.

Nato sledijo starejši od 70 let, posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost, zaposleni v vzgoji in izobraževanju, diplomati in drugi uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve ter drugih ministrstev, ki potujejo zaradi predsedovanja Evropski uniji, pa tuji diplomatski predstavniki Slovenije in pripadniki Slovenske vojske, ki odhajajo na mirovne misije v tujino. Po novem pa so v to skupino uvrščeni tudi udeleženci letošnjih Olimpijskih iger na Japonskem.

Ko bodo cepili drugo skupino, bodo na vrsto prišle osebe, ki so starejše od 60 let, in kronični bolniki, stari od 18 do 64 let, ki sicer ne sodijo v skupino posebej ranljivih kroničnih bolnikov.

V četrti prednostni skupini so poslanci DZ in državni svetniki ter del strokovnih služb, vlada in zaposleni na ministrstvih, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje vlade, predsednik in urad predsednika republike, župani in direktorji občinskih uprav, ustavno sodišče in zaposleni v sodstvu, ki izvajajo naloge, nujne za delovanje pravosodnega sistema, zaposleni v upravi za zaščito in reševanje ter v Policiji in Slovenski vojski.

Nato bodo lahko cepljeni zaposleni v sektorjih energetike, prometa, prehrane, farmacevtske industrije in farmacevtske veletrgovske dejavnosti, preskrbe s pitno vodo, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov ter drugi zaposleni, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje države, zaposleni in prostovoljci v organizacijah in združenjih, ki nudijo neposredno pomoč kroničnim bolnikom, odvisnim od drog, in drugim ranljivim skupinam.

Na koncu pa bo sledilo cepljenje ostalega prebivalstva po vrstnem redu prijav.