Zališanja stroke: Epidemiologi premalo slišani pri odločitvah o upravljanju epidemije

Na današnjo sejo komisije so poleg Eržena in Janše povabili še vodjo prve vladne svetovalne skupine za covid-19 Bojano Beović, v. d. predstojnika Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Maria Fafangla in epidemiologinjo Majo Sočan. Vsi so, še pred sejo, potrdili, da se bodo zaslišanj udeležili.

Od teh samo Janša ni prevzel pošte, je pred sejo sporočil poslanec LMŠ in vodja komisije Pavšič. "Včeraj smo sicer pozno popoldne dobili obvestilo kabineta predsednika vlade, ki naj bi nadomestilo nekakšno opravičilo, ampak to ne formalno ne vsebinsko ne ustreza opravičilu. Tako da ugotavljam, da premierja danes ne bo v parlamentu iz neopravičenih razlogov," je navedel v izjavi za medije.

Med drugim je pojasnil, da je uradno vabilo dobil premier osebno, vlada pa je bila seznanjena zgolj s sklicem seje, ta pa ni podlaga za opravičilo, kot so jim ga poslali. Prav tako mora opravičilo vsebovati določene dokaze in utemeljene razloge, zakaj se priča ne more udeležiti zaslišanja. "Predvsem pa mora biti poslano v roku 48 ur pred samim zaslišanjem, torej ta rok se je iztekel v sredo ob polnoči, zato sem jaz včeraj še optimistično pričakoval, da se bomo danes lahko pogovorili o tem, kako se je in s strokovne in politične plati ukvarjalo s krizo," je navedel Pavšič.

Dodal je, da bo kot predsednik komisije "preučil vse pravne možnosti, kako to zadevo zaključiti", obenem pa napovedal sklic še ene seje, na katero bodo premierja tudi še enkrat povabili, "da pojasni tako današnjo neudeležbo kot tudi politični vidik pri upravljanju s krizo".

Beovićeva: 'Morala bi biti bolj odločna in hitreje predlagati ukrepe'

Beovićeva je na vprašanje predsednika komisije Roberta Pavšiča (LMŠ) pojasnila, da je svetovalna skupina ves čas ob sodelovanju NIJZ pripravljala predloge za sprejem omejevalnih ukrepov, vlada pa jih je lahko upoštevala ali ne. Kot je dejala, ni bilo mogoče pričakovati, da bo vlada dobesedno upoštevala vse predloge svetovalne skupine. Nekatere ukrepe je vlada uvedla sama, v strokovni skupini pa so se o njih pogovarjali, ko jih je bilo treba podaljševati.

Med drugim je ocenila, da je bila septembra lani premalo odločna z uvajanjem dodatnih omejevalnih ukrepov, ker je bila verjetno pod vplivom napadov v javnosti nanjo osebno. "Morala bi biti bolj odločna in hitreje predlagati ukrepe," je dejala ter ocenila, da je bilo zgrešeno, ker niso uvedli popolne prepovedi gibanja. Na vprašanje poslanke Mojce Škrinjar (SDS), kako ocenjuje prepoved gibanja v nočnem času, je Beovićeva pojasnila, da je šlo za dodatno zmanjševanje srečevanja ljudi, zlasti v času, ko ni bilo pričakovati, da bo striktno upoštevanje vseh ukrepov možno, npr. omejevanje obiskovanja in druženj. Kot je izpostavila, je bila v jesenskem valu epidemije to praksa v vseh državah v Evropi, sama pa je imela občutek, da je to sprejemljiv ukrep, saj se je izvajal tudi v državah z zelo demokratično tradicijo. Na vprašanja poslancev o vlogi in legitimnosti obstoja svetovalne skupine je pojasnila, da so z NIJZ delovali komplementarno in da je svetovalna skupina v širši meri pokrivala obvladovanje epidemije. Glede izstopov Sočanove oz. Fafangla kot predstavnikov epidemiologov iz svetovalne skupine pa je zatrdila, da pred tem ni prišlo "do kakih neposrednih konfliktov".

Poslanki Janji Sluga (NeP) je Beovićeva pojasnila, da so v svetovalni skupini poudarjali, da bi v Sloveniji nujno potrebovali široko kampanjo, ki bi ljudi spodbujala k upoštevanju ukrepov in bi zajela vse medije ter politične opcije. Tak enoten pristop bi po njeno privedel do hitrejšega upada drugega vala. Enako so se zavzemali tudi pri uvajanju cepljenja.

Mario Fafangel dejal, da so bili epidemiologi premalo slišani

Fafangel se je za odstop iz svetovalne skupine dvakrat odločil, ker da je bila njegova vloga v strokovni skupini marginalna, njegovi predlogi pa premalo upoštevani. "Mi smo lahko naše strokovno stališče svobodno izrazili, nismo pa bili dovolj slišani. Katere podatke, mnenja se je upoštevalo, je izven moje domene," je dejal.

"Nisem mogel strokovno zagovarjati nekaterih ukrepov, na primer dolgotrajnega zapiranja šol, policijske ure, mask na prostem ali omejitve gibanja na regije," je pojasnil. Istočasno po njegovih besedah niso bili sprejeti številni smiselni ukrepi, ki so jih predlagali epidemiologi. Izpostavil je še, da bi bilo treba spremeniti strategijo promocije cepljenja med prebivalstvom, saj le če bo Slovenija uspela v naslednjih nekaj tednih cepiti čim več ljudi, se bo mogoče izogniti septembrskemu novemu valu epidemije.

Tudi Sočanova je glede svojega izstopa iz svetovalne skupine članom preiskovalne komisije pojasnila podobne razloge kot Fafangel - da je pričakovala, da v skupini ne bodo le razpravljali, ampak "s strokovno podprtimi argumenti govorili o različnih javnozdravstvenih ukrepih" ter da bodo izdelali strokovne podlage, ki bodo v pomoč odločevalcem pri sprejemanju ukrepov. "Kasneje sem ugotovila, da v tej sestavi to ni možno," je dejala in še pojasnila, da se ji je zdelo "malo koristno", da svoj čas nameni sodelovanju v strokovni skupini.

Prvi je pred komisijo stopil Ivan Eržen

Pred komisijo je danes prvi sedel Eržen, sicer nekdanji direktor NIJZ, ki je to institucijo kratek čas vodil tudi lani pred začetkom epidemije, kot sodni izvedenec za področje epidemiologije pa je pripravil izvedeniško mnenje za komisijo. Prav v to njegovo vlogo v času, za katerega je pripravil tudi poročilo, je zmotilo nekatere poslance, ki so v uvodu današnje seje ocenili, da je v konfliktu interesov, zato ne bi smel sodelovati. Poslanke SDS, NSi in SMC so predlagale, da se ga zaradi konflikta interesov razreši, a neuspešno.

Eržen je na uvodna vprašanja poslank pojasnil, da so vsi strokovnjaki s tega področja v Sloveniji zaposleni na NIJZ. "Govorim in jamčim, da sem svoje mnenje podal brez pritiskov ali vplivov NIJZ, ampak kot strokovnjak, ki področje pozna že 40 let," je dodal.

V svoji predstavitvi je izpostavil, da so bili nekateri ukrepi, kot je bila prepoved gibanja med občinami in v nočnem času, razkuževanje predmetov ali površin, pa tudi nošenje mask na prostem, kjer ni ljudi, neprimerni. Neprimernost sprejetih ukrepov pa se je odrazila v tem, da so jih ljudje slabo sprejeli, marsikateri ukrep so tudi ignorirali, kar je bilo škodljivo. Ukrepanje še pred pojavom epidemije je bilo po Erženovi oceni zelo na mestu, strokovno, pravočasno, korenito in tudi eden glavnih razlogov, da je prva faza potekala v Sloveniji tako blago. Po njegovem mnenju je Slovenija, upoštevajoč celotno število obolelih in celotno število umrlih, kljub izbruhom okužb v domovih starejših, v primerjavi z drugimi državami EU zelo dobro opravila svoje delo in je imela najboljše kazalnike.

V kasnejših mesecih pa stvari niso potekale tako dobro, za kar je po Erženovih besedah več razlogov. Izpostavil je odločitev takratnega ministra za zdravje Tomaža Gantarja, da imenuje posebno strokovno svetovalno skupino, v kateri pa so bili predvsem zdravniki drugih strok, ne pa epidemiologi, in ki ni bila usposobljena na področju obvladovanja epidemije. Svetovalna skupina je prevzela naloge, ki bi jih glede na državni načrt obvladovanja nalezljivih bolezni in zakonodaje moral opravljati NIJZ, je navedel.

"Javnost je izgubila zaupanje v odločitve, širile so se dezinformacije po socialnih omrežjih, prebivalci niso vedeli več, kako se obnašati," je opozoril. "Komunikacija nam je zmanjkala. To bo treba v naslednjem obdobju nadgraditi, tudi na področju cepljenja proti covidu-19," je še ocenil Eržen.

Poslanka SDS Mojca Škrinjar je glede svetovalne skupine izpostavila, da ta "v državnem načrtu ni predvidena, ni pa tudi prepovedana". Željko Cigler (Levica) je podčrtal, da so se nekatere vladne odločitve pri upravljanju epidemije izkazale za neustrezne, ter ocenil, da bi lahko imeli manj mrtvih in zbolelih, če bi ukrepali, ko je začel padati ugled v javnosti. Marko Bandelli (SAB) pa je bil kritičen ob Erženovi ugotovitvi, da je nameravala vlada tudi prenesti komuniciranje o epidemiji z NIJZ na posebno spletno stran, ki bi jo upravljala skupina Mladi zdravniki. "Takih eksperimentov se ne dela v epidemiji. (...) Stroka je bila na NIJZ in informiranje javnosti bi tam tudi moralo ostati," je dejal.

Komisija, ki je bila ustanovljena na zahtevo opozicije in preiskuje z epidemijo povezane vladne ukrepe od nastopa Janševe vlade do marca letos, je po Erženu nadaljevala zaslišanje nekdanje vodje svetovalne skupine, infektologinje Bojane Beović.

Komisija je sicer sredi junija zaključila sklop pripravljalnih preiskovalnih dejanj, v okviru katerih je pridobila veliko dokumentacije, zdaj pa je začela dokazni postopek, torej zaslišanja. Kot je tedaj pojasnil Pavšič, nekatere stvari iz pridobljene dokumentacije "že navzven kažejo, da je bilo upravljanje epidemije zelo sporno predvsem s političnega področja".

Parlamentarna preiskava za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti pri ukrepih, povezanih z epidemijo, in blaženjem njenih posledic, je bila ustanovljena oktobra lani na zahtevo LMŠ, SD, Levice in SAB. Zajema pa čas vlade Janeza Janše do razširitve obsega preiskave, in sicer 29. marca.