Največ novih okužb je povezanih s prihodom iz tujine, sporočajo epidemiologi. "Največji delež teh prihaja iz Španije, nekaj malega iz Hrvaške, od drugje pa posamezni primeri," je podatke predstavila Nuška Čakš Jager, namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ.
Do danes je bilo potrjenih kar 122 okužb med dolenjskimi dijaki, ki so se vrnili iz Španije, z njimi pa je povezanih še 49 okužb. Med gorenjskimi maturanti je za zdaj 32 okužb in dva sekundarna primera.
Kako torej zajeziti širjenje? V Grčiji so na primer že napovedali, da bodo bare, gledališča in druge zaprte prostore lahko obiskovali izključno cepljeni. Tudi pri nas poteka razprava o spremembi tako imenovanega PCT-pogoja v PC-pogoj. Minister za zdravje Janez Poklukar pravi: odločitve o tem še ni, je pa cepljenje boljša preventiva kot testiranje. "V teh dveh ukrepih je ključna razlika, zato je prav, da imamo vsi skupaj v mislih tudi to, ko razmišljamo o eventualnih pristopih, kako ohraniti družbo čim bolj odprto," je dejal.
O tem razpravlja tudi epidemiološki kolegij, potrjujejo na NIJZ. "Pri PCT je, seveda, ta T najšibkejši člen od treh postavk. Tako da ja, lahko se zgodi, da bodo priporočila šla v smer bolj cepljenih in prebolelih kot testiranih," razmišlja Nuška Čakš Jager.
Strokovna skupina naj bi razmišljala tudi o tem, da bi ob široki dostopnosti brezplačnega cepljenja ukinili brezplačno hitro testiranje. A za zdaj ne bo sprememb, pravi minister.
Od jeseni bodo testi na novi koronavirus na primer plačljivi v Franciji, kjer pa napovedujejo še en ukrep: obvezno cepljenje za zdravstvene delavce. Že nekaj časa je obvezno v Italiji, to odločitev pa so sprejeli tudi v Grčiji. "Kdor se ne bo cepil do 16. avgusta, bo suspendiran," je zagrozil grški premier Kyriakos Mitsotakis.
Pri nas ostajamo pri prošnjah in pozivih, tudi ministrovih. "Kot minister vse zdravstvene delavce prosim, da to svoje poslanstvo tudi pomagajo izpolniti," je pozval Poklukar. Kljub temu, da se je zanimanje za cepljenje v zadnjih tednih zelo zmanjšalo, pa je ponekod še gneča – danes popoldne je bila pred ljubljanskim cepilnim centrom, ko so cepili s cepivom Pfizer.
Kakšna pa je precepljenost zdravstvenih delavcev pri nas?
Poglejmo najprej precepljenost zaposlenih v dveh največjih bolnišnicah, univerzitetnih kliničnih centrih. Tam je cepljena velika večina zdravnikov, v UKC Maribor celo 91 odstotkov, tudi med diplomiranimi medicinskimi sestrami je nekoliko več cepljenih na Štajerskem, skoraj dve tretjini tam zaposlenih, v obeh bolnišnicah pa so slabo zaščitene srednje medicinske sestre, cepljenih je manj kot polovica.
Daleč najbolj precepljen zdravstveni kader imajo v splošni bolnišnici Celje, kjer je cepljenih skoraj 95 odstotkov zdravnikov, dobrih 67 odstotkov diplomiranih medicinskih sester in skoraj 62 odstotkov srednjih. Najmanj zdravnikov se je cepilo v splošni bolnišnici Izola, najmanj medicinskih sester, skupno diplomiranih in srednjih, pa v bolnišnici Novo mesto.
Na Onkološkem inštitutu je cepljenih 86 odstotkov zdravnikov, 57 odstotkov diplomiranih in le 39 odstotkov srednjih medicinskih sester, kar je precej zaskrbljujoč podatek. Tudi tu se jasno kaže, na kar opozarjajo v bolnišnicah: da bolj kot je kader izobražen, več se jih odloči za cepljenje.
Podatek za vse zdravstvene delavce v Sloveniji, torej za tiste na primarni, sekundarni in terciarni ravni: z enim odmerkom je cepljenih dobrih 70, z dvema pa 65 odstotkov zaposlenih. Bistveno slabše pa je v domovih starejših občanov, kjer je sicer cepljenih 83 odstotkov stanovalcev – a le polovica zaposlenih, kar ni dobra napoved za jesen. V vseh skupinah je sicer kakšen odstotek, dva prebolevnikov, kar pa statistike bistveno ne spremeni.
KOMENTARJI (588)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.