'Predlog programa cepljenja ne prinaša nujno uvedbe obveznega cepljenja proti covidu-19'

Možnost ureditve cepljenja proti covidu-19 v skladu z oceno tveganja po mnenju Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa še ne pomeni tudi nujno obveznega cepljenja. "Verjetneje je, da bi se delodajalci po vzoru nekaterih drugih sezonskih bolezni, na primer gripe, odločali za to cepljenje kot priporočeno in poskušali zaposlene v sodelovanju s strokovnjaki s področja zdravja in varnosti pri delu spodbujati k cepljenju z metodami promocije zdravja," so pojasnili.

Odgovornost za ocenjevanje tveganja, tudi pri nalezljivih boleznih, po njihovih besedah nosi delodajalec, ki se mora pred sprejemom izjave o varnosti posvetovati z delavci oziroma njihovimi predstavniki, v postopek priprave ocene tveganja pa lahko vključi izvajalca medicine dela in strokovnega delavca za varnost pri delu.

Ob tem so pojasnili, da se cepljenje v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja proti določeni nalezljivi bolezni trenutno večinoma priporoča zaposlenim, ki so pri opravljanju dela izpostavljeni nalezljivim boleznim ali lahko okužbo prenesejo na druge ljudi. Ko gre za covid-19, pa je "glede na aktualno situacijo malo delovnih mest, ki tega pogoja ne bi izpolnjevala", še pravijo in dodajajo, da je covid-19 epidemiološki problem celotne populacije, ne le specifičen dejavnik tveganja katerega koli delovnega mesta. Med populacijo se širi ne glede na delovno mesto, zato so mu izpostavljeni vsi poklici.

Če se bo obveznost cepljenja določala na ravni delodajalca, bi zelo verjetno nastala razhajanja v ureditvi cepljenja med posameznimi delodajalci s sicer podobnimi ali celo enakimi tveganji, opozarjajo na inštitutu. Temu se je po njihovih navedbah mogoče izogniti, če se obveznost cepljenja za posamezne poklicne skupine kot pogoj za opravljanje poklica določi na nacionalni ravni. Cepljenje proti covidu-19 je tako že urejeno v nekaterih državah Evropske unije.

'Vse odvisno od stroke, ki bo presojala od delovnega mesta do delovnega mesta'

Predlog pravilnika o določitvi programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2022 je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje in ga posredoval ministrstvu za zdravje, inštitut pri oblikovanju predloga ni sodeloval. Od tam so ga nato poslali v javno razpravo in medresorsko usklajevanje, ki se je zaključilo v začetku tedna. Kot je v sredo dejal minister za zdravje Janez Poklukar, je bilo pripomb na predlog veliko, zato ne more napovedati, kdaj bo sprejet.

Predlog med drugim prinaša spremembe v poglavju Program cepljenja za zaposlene, v katerem je med ostale navedene bolezni dodan tudi covid-19. To bi omogočilo, da se cepljenje proti covidu-19 opravi v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest pri osebah, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim, in osebah, ki lahko okužbo pri delu prenesejo na druge ljudi. Poklukar je pojasnil, da bo "vse skupaj odvisno od stroke, ki bo presojala od delovnega mesta do delovnega mesta", torej od specialistov medicine dela.

Predlog programa cepljenja za leto 2022 je sicer v torek obravnavalo tudi predsedstvo Združenja svetov delavcev Slovenije. Svoje pripombe in predloge so posredovali vladi ter ministrstvoma za zdravje in delo.

V predsedstvu ob poudarjanju, da nikakor ne nasprotujejo cepljenju in vsem razumnim ukrepom za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, v omenjeni dikciji prepoznavajo prikrito uvedbo obveznega cepljenja proti covidu-19 za zaposlene, kar pa je lahko po njihovem prepričanju ustavno močno sporno.