Prej šest, vmes nekaj dni osem, zdaj pa spet šest mesecev prebolevniškega statusa

"Seveda vsaka odločitev potegne za sabo nekaj tveganja, nekateri vendarle kot prebolevniki ponovno zbolijo, ampak glede na to, kar kažejo podatki, bo to možno še podaljšati," je še pred nekaj dnevi pred našo kamero zatrdila vodja strokovne skupine za cepljenje Bojana Beović. "Podaljšanje je seveda rezultat opažanj, rezultatov, ki jih redno spremljamo," je novinarki Špeli Bezjak pojasnjeval profesor na fakulteti za farmacijo na Ljubljanski univerzi doktor Borut Štrukelj, ko je 6. septembra na območju Slovenije začela veljati osemmesečna veljavnost prebolevniškega potrdila.  

Po le petih dneh pa je vlada 11. septembra (ponovno) sedla za mizo in (ponovno) odločila, da spremeni pravila – status prebolevnika bo spet veljal samo šest mesecev. Kar pomeni, da bo sprememba zadevala številne, ki so računali, da jih bo črka P še za nekaj časa rešila obveznega testiranja, ki ga je za vse necepljene in neprebolele s prihajajočo razširjenostjo PCT-pogoja določila vlada. Razlogov za spremembo v odloku ali priloženem sporočilu za javnost niso pojasnili, pričakovati je, da bodo to storili šele na novinarski konferenci, ki je predvidena za ponedeljek. 

Zelo malo prebolevnikov potrebuje tudi intenzivno terapijo

Stroka je sicer ugotavljala, da so prebolevniki dobro zaščiteni. "Spremljamo, kako pogoste so ponovne okužbe pri prebolevnikih, in niso pogoste," je dejala Beovićeva. "Prebolevniki, ki so šli skozi bolezen, imajo večji diapazon protiteles, imajo večjo možnost, da bodo tudi proti drugim različicam vnaprej še vedno zaščiteni," je pojasnjeval Štrukelj.  

Od maja do avgusta, ko so potrdili dobrih 12 tisoč okužb, je bilo dvakrat pozitivnih 430 oseb, kar pa še ne pomeni, da so se ponovno okužili oziroma da so bili kužni ves čas – ponovno okužbo so v omenjenem trimesečnem obdobju potrdili samo pri devetih ljudeh. Zelo malo prebolevnikov potrebuje tudi intenzivno terapijo. V četrtem valu se je od prvega avgusta na intenzivnih oddelkih zdravilo skupno 110 bolnikov, prebolevniki so bili le trije.  

Najboljša kombinacija = prebolevnost + cepljenje

Štukelj je sicer izpostavil, da je slabost pri prebolevnikih, da količina protiteles zelo niha, in jih zato pozval, naj se po nekje osmih mesecih še cepijo: "To se kaže kot ena najboljših kombinacij. Na ta način bo prebolevnik imel širši spekter protiteles."

Vendar pa znanost še ni natančno ugotovila, koliko protiteles človek potrebuje, da bi bil dejansko imun na covid-19. To oceno zelo otežujejo tudi mutacije virusa. Pri boju proti okužbi sicer niso pomembna le protitelesa – imunski sistem za boj proti virusu potrebuje tudi T-celice, znane tudi kot "celice ubijalke". Lahko se torej zgodi, da je količina protiteles tako nizka, da se jo komaj zazna, a je odziv T-celic tako močan, da oseba ne zboli resno. Ker pa je koncentracijo T-celic težko izmeriti, se zdravstveni delavci trenutno še vedno zanašajo na splošna pravila.  

Nacionalni inštitut za javno zdravje pravi, da se cepljenje prebolevnikov lahko opravi tudi takoj, ko mine obdobje izolacije, lahko pa se odloži za nekaj mesecev. Dosedanji podatki kažejo, da za zaščito oseb, ki so v zadnjih osmih mesecih dokazano prebolele covid-19, zadostuje že en odmerek cepiva. Če pa je od začetka bolezni minilo že več kot osem mesecev in prebolevnik še ni bil cepljen, prejme polno cepljenje.

Dolžina statusa prebolevnika se sicer razlikuje od države do države. V evropskem digitalnem covidnem potrdilu prebolevnost velja 180 dni, Italija pa je na začetku septembra njegovo veljavnost denimo pri obisku kulturnih prireditev in uporabi javnega prevoza raztegnila na eno leto. Če je Grčija še poleti dovoljevala vstop devet mesecev po prebolelem covidu, je nato to skrajšala na šest mesecev, Kitajska pa prebolevniškega potrdila na meji sploh ne priznava.