Povsem enotna strokovna skupina predlaga popolno zaporo: Z ukrepi kupujemo čas

Na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja so se znova sestali predstavniki nekaterih strank in stroke na temo ukrepov za zajezitev epidemije covida-19. Posveta se nista udeležila predsednik LMŠ Marjan Šarec in koordinator Levice Luka Mesec. Vabilo so tokrat, kljub Pahorjevemu obvestilu, da bo pogovor potekal javno, zavrnili v SAB, v SD pa so se vprašali o smiselnost pogovora, saj da dialog nima učinka, če ena stran ni pripravljena poslušati.

Udeleženci prejšnjega marčevskega srečanja so se dogovorili, da se znova sestanejo aprila, če ne bodo razmere zahtevale drugače. A je nato vlada na sredini seji predlagala, da se na posvetu sestanejo pred popoldnevom, ko je vlada obravnavala predloge svetovalne skupine za covid-19.

Poklukar: Tretji val začenjamo visoko

"Od zadnjega posveta so se epidemiološke razmere možno spremenile," je uvodoma povedal zdravstveni minister Janez Poklukar. "Leto, ki je za nami, nam je pustilo pandemsko izčrpanost," je dejal, a izrazil upanje, da bomo zmogli zadnji korak v maratonu.

Poklukar je izpostavi, da "Slovenija ni osamljen otok" - trend okužb namreč narašča tudi drugod. Opozoril je, da tretji val začenjamo precej višje, kot smo drugega, kar je težava predvsem za zdravstvo. Kot pravi, lahko po projekcijah IJS do 15. aprila v enotah intenzivne nege pričakujemo med 150 in 200 pacientov, kar pa "je blizu našega maksimuma". 

Kot je izpostavil, narašča prisotnost virusa v odpadnih vodah in doslej je to vedno nakazovalo tudi na porast okužb. Med kraji, kjer se to še posebej pojavlja zadnje dni, je izpostavil Velenje, Celje in Maribor. 

Težava je angleška različica virusa: "Angleška različica bo izpodrinila aktualni sev, kar pomeni več hospitaliziranih in okuženih. Zaenkrat ni dokazov, da bi imel ta virus višjo smrtnost, ima pa lahko več mlajših težji potek bolezni." Delež angleške različice virusa je v zadnjem tednu znašal 34-odstotkov. 

Poklukar je zato pozval k ukrepanju, saj se bomo sicer znašli v precejšnjih težavah. Število hospitaliziranih v enotah intenzivne nege bi lahko doseglo tudi 250 pacientov, česar doslej še nismo imeli. "Če ukrepe izvajamo 11 dni lahko hospitalizacije precej zamejimo. Razlika med ukrepanjem in neukrepanjem je 500 smrti do poletja," poudarja Poklukar.

Glede dosedanjih ukrepov Poklukar meni, da ima Slovenija podobne ukrepe kot ostale države EU: "Težko je reči, da ima Slovenija strožje ukrepe kot ostale države članice. Avstrija bo v začetku aprila uvedla strožje omejitve. Italija gre v zaprtje šol, odprte bodo le trgovine. Prepovedani so tudi družinski obiski, stanovanje lahko zapustiš le za odhod v trgovino in službo."

Kaj predlaga svetovalna skupina?

Vodja svetovalne skupine Mateja Logar prav tako poudarja pritisk na intenzivne enote, kamor prihajajo mlajši bolniki. Očitki so, da epidemijo vodijo bolnišnice, a treba se je zavedati, kje so naše omejitve - in te so v bolnišnicah, je poudarila. 

"Zavedati se moramo, da ne gre le za bolnike s covidom. Ko večamo število hospitaliziranih s covidom, je manj postelj za ostale bolnike, ki potrebujejo tako diagnostično kot terapevtsko obravnavo, " je dejala. "Zavedamo se, da so ukrepi po eni strani potrebni, po drugi pa jih moramo časovno opredeliti, ker je težko živeti v nejasnosti, kako dolgo bodo trajali. Zato jih želimo že vnaprej natančno opredeliti. Prišli smo do odločitve, da bi lahko na potek epidemije in število hospitalizacij pomembno vplivali, če popolnoma zapremo državo. Ne pričakujemo, da bi lahko ukrepe takoj po zaprtju  povsem sprostili, prav tako virus ne bo izginil," je ocenila. Meni pa, da bi potem lažje zadihali. 

Janša: Smo v tekmi

Premier Janez Janša pravi, da se že lahko vidi luč na koncu tunela, a da pot do tja ni svetla. Treba je poskrbeti, da na poti do poletja ne bomo plačali previsoke cene, je dejal. "Ključen mesec je april," poudarja. 

Janša upa, da bodo do poletja bolj vidni tudi učinki cepljenja, pri čemer je spet izpostavil podjetje AstraZeneca, ki močno zamuja z dobavo cepiva in po njegovem "z le četrtino dobavljene količine" vpliva na "mesec zamude", ki ga imamo v Evropi: "Napovedi glede cepljenja so bile v začetku leta bolj optimistične. Z drugim odmerkom so bili cepljeni 4-odstotki Evropejcev."

Predsednik vlade je še naprej kritičen do EU: "EU je izvozila 77 miljonov doz cepiva. Toliko kot smo porabili sami. Izvažamo celo v tiste države, kjer sami ne dovolijo izvoza."

Glede ukrepov pa je dejal, da gre za težke odločitve, ki imajo finančne in socialne posledice, da pa podobne ukrepe sprejemajo tudi druge države. "Se pa zavedamo, da bodo posledice še hujše, če nas bo situacija prisilila v reagiranje post-festum," pravi. Je pa poudaril, da bodo ukrepi delovali le toliko, kolikor jih bomo upoštevali. "Pred nami je nekaj tednov testa, kjer bomo dokazali ali smo sposobni test prestati." 

Kot je poudaril, nas v nove ukrepe silijo novi sevi, vlada pa nima alternative kot da ukrepe sprejme, če je na tehtnici 500 mrtvih. "Cena bo nižja, kot če potisnemo glavo v pesek," je jasen. "Sem imel priložnost poslušati voditelje, ki so šli v to smer in so vsi obžalovali," je še dodal. 

 Kaj pravi politika? Počivalšek: Številni se počutijo izigrane

Prvak NSi Matej Tonin je poudaril, da bodo v NSi predloge strokovne skupine podprli, pozval je k upoštevanju ukrepov. Prvak SMC Zdravko Počivalšek pa meni, da bomo po novem valu ukrepov še enkrat razočarani, če ne bomo razumeli, da gre tudi za psihološko krizo. "Naša vlada ne uživa dovolj zaupanja, da bi ljudje poteze sprejeli kot izraz skrbi za zdravje, opozicija pa še vedno ne razume, da je epidemija prevelik izziv za politikantstvo," je ocenil. Po njegovem ideja o zapori države zamenarja stanje duha ljudi, ki bo vplivalo na odziv ljudi na ukrepe. Po njegovem bi bilo treba opraviti "strateški premislek". 

"Številni se počutijo izigrane. To so tisti, ki se držijo ukrepov, gledajo pa številke, ki se nikamor ne premaknejo in poslušajo, da se ljudje ukrepov ne držijo," pravi. Poudaril je, da ob visokih številkah tudi sam čuti frustracije. "Kako se naj odzovejo ljudje, ko bo spet sledil protest opozicije, gospodarstva, spet se bo našlo 100 odvetnikov, ki bodo pomagali kršiteljem ukrepov, opozicija bo pozivala k amnestiji, z dolgimi nosovi bomo pa ostali tisti, ki se ukepov držimo." 

Strogi zapori zato nasprotuje. Meni tudi, da bi morali strokovno skupino dopolniti s strokovnjaki, ki bi dali večjo težo psihološkim vprašanjem. Prav tako meni, da je treba biti zelo jasen pri zapiranju gospdarstva. Izpostavil je tudi analize, ki pravijo, da storitvene dejavnosti niso bile velik vir okužb: "Analiza Trgovinske zbornice je pokazala, da je med njihovimi zaposlenimi le 0,00128-odstotka pozitivnih. Podatki NIJZ kažejo, da se rast pozitivnih v regijah, ki so imele odprte terase lokalov, res spreminja nekoliko hitreje - a odstopanje od trendov v drugih regijah ni tako veliko." Meni, da slika ni dovolj jasna in da so za širjenje okužbe kriva večinoma zasebna druženja. "Želim, da natančno predihamo vzroke, zakaj nismo uspešni z ukrepi, sicer bomo samo povzročili dodatno nezadovoljstvo." Meni, da bi veljalo tudi razmisliti o krajšem obdobju zapore. Logarjeva sicer odgovarja, da pri krajšem zaprtju ne moremo doseči želenih rezultatov. 

Logarjeva pa izpostavlja, da je pomembno, da se prepreči "stik med ljudmi, ki se ne poznajo". V ta sklop sodi tudi odločitev o zapiranju šol, kjer sicer že kmalu računajo tudi na teste za samotestiranje. Prav tako v gospodarstvu pri prihajanju na delo in med odmori beležijo kršitve. 

Prvak SNS Zmago Jelinčič pa meni, da "statistika ni tista, ki kaže realno stanje, ampak kaže, kar je bilo, na podlagi tega se pa potegnejo zaključki": "Število pozitivnih ne pomeni števila obolelih." Ocenjuje tudi, da se ne moremo prekužiti v sterilnem okolju. "Lockdown bi bil grozljiva stvar, dogaja se, da napadajo inšpektorje, ker so ljudje psihično na tleh," je dejal. Meni, da bi se morala stroka bolj ukvarjati z zdravljenjem bolezni. "Sem za to, da se država ne zapre, upoštevajo se ukrepi, ki morajo biti in se kaznuje tiste, ki ukrepov ne spoštujejo," poudarja. Meni tudi, da bi morali bolj nadzirati državno mejo. Zavzel se je tudi za boljšo strategijo cepljenja in izpostavil, da se nekatere države mimo EU dogovarjajo za uvoz ruskega cepiva. 

Spet se bomo znašli v eksponentni rasti

"Epidemiološka krivulja se dviga. Zakonitost epidemije je, da se počasi dviga in potem naekrat dvigne. To smo že videli. In tako bomo samo lepega dne ugotovili, da smo v eksponentni rasti. Takrat so ukrepi bistveno manj učinkoviti in jih moramo držati dlje časa," pa poudarja direktor NIJZ Milan Krek, ki poudarja, da so njihovi predlogi strokovni, zavedajo se tudi, kaj pomenijo. "Zato smo se določili za hitro in kratko prekinitev. Smo pa videli, kaj se nam zgodi ob prekinitvah, ki imajo 18 izjem," je poudaril. 

"Ukrepi trenutno ne delujejo več, da bi zadržali rast," je dejal o dogajanju zadnjega časa. "Ukrepom moramo dodati nekaj, kar bo ustavilo britanski sev, ki je 70-odstotno bolj kužen," je poudaril in dodal, da nas bodo napake tokrat precej bolj drago stale. Po njegovem se danes odloča tudi o tem koliko ljudi bo umrlo zaradi bolezni in čakalnih dob. "Smo v borbi z živim bitjem, ki se prilagaja, da preživi. Z ukrepi pa kupujemo čas, da bomo imeli čim manj škode, v tem času pa bomo cepili čim več ljudi. Gre za pameten ukrep, ki je lociran v prazničen čas. Večina Slovenije bo praznovala, pravzaprav imamo samo štiri delovne dni. To je čas, ko lahko gospodarstvo najmanj izgubi," je prepričan. 

"Razprava je na mestu, ampak trenutno je treba ukrepati," pa pravi epidemiolog Mario Fafangel, ki poudarja, da odločanje temelji na jasnih podatkih. Dejal je, da predlagan ukrep podpira, da "ne bo dvoma". Jasno je tudi nastopil tudi proti idejam o prekuževanju. 

Zdravnik Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, poudarja, da učinkovitega zdravila za covid-19 ni. "Če bi ga imeli, potem ne bi imeli težav s katerimi se sooča svet," je dejal v odgovor na pobudo Jelinčiča, da se je potrebno bolj ukvarjati z zdravljenjem. "Če epidemiološke krivulje ne bomo obrnili navzdol, bomo imeli katastrofo," je poudaril in izpostavil, da bodo umirali tudi bolniki, ki nimajo covida. 

Nekdanja vodja strokovne skupine, zdaj pa predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović je dejala, da žal ni raziskav, ki bi kazale, da je mogoče učinke doseči z drugačnimi ukrepi. "Glede na vse te konkretne podatke res pozivam vse, da za teh 11 dni stisnemo zobe," je dejala. 

Glede stanja na terenu pa je Gregor Perič iz SMC dejal, da ljudje različno sprejemajo ukrepe. Izpostavil je razočaranje, da se politika za nekaj mesecev ne uspe poenotiti in da politike ni niti na posvet, čeprav "veselo komentirajo na družbenih omrežjih". Izrazil je zaskrbljenost, da bodo ukrepi neuspešni, če bodo tarča kritik. "Če del populacije vsemu temu nasprotuje, bomo neuspešni in to smo že videli. V prvem valu nas je bilo strah, v drugem smo virus spoznali in ga jemali bolj lahkotno in to je imelo posledice," je dejal. Tudi on želi večje upoštevanje psiholoških učinkov. 

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je dejal, da "se z virusom ni mogoče pogajati, sicer bi za pogajalsko mizo sedel tudi njegov predstavnik". "Pojavlja se mi vtis, da imamo danes bolj kot kdaj koli prej možnost, da sprejemamo žal težke odločitve na podlagi številk. Seveda je težko, je vprašanje, kako ljudem stvari povedati tako, da bodo razumeli, kdo naj gre pred kamere," je dejal in opozoril, da gre, ko je govora o gospodarstvu, pravzaprav le za pet delovnih dni. 

Predstavnik italijanske narodne skupnosti Felice Žiža medtem želi izjemo za 12-urno prehajanje meje na "enotnem kulturnem območju" med Slovenijo in Italijo, kjer v tem času za gibanje ne bi bilo potrebno testiranje. 

Anton Balažek iz DeSUS pa je izrazil hvaležnost do dela stroke in pozval k izvedbi predlaganih ukrepov. 

"Razumeti je treba ceno neodločitev," pa je ob koncu posveta dejal Pahor, ki je ob tem pohvalil večino, ki nase sprejema breme v upanju, da bomo v bitki z virusom čim prej zmagali.