Pouk v šolah jeseni odvisen od epidemiološke slike, jasnega načrta ni

Kot je danes sporočilo ministrstvo za šolstvo, bosta organizacija in delo otrok in mladostnikov v prihodnjem šolskem letu morala slediti epidemiološki sliki v državi. Pripravljenih je več modelov za organizacijo in izvajanje pouka. Po katerem bo ta tudi potekal, pa na ministrstvu še ne vedo. To bo odvisno od epidemioloških razmer v drugi polovici avgusta. 

Na ministrstvu sicer poudarjajo, da si prizadevajo, da bi vsi otroci in mladostniki pouk jeseni obiskovali v šoli. 

Da poleti niso sedeli križem rok, pač pa da so se pripravljali na vse možne scenarije, po katerih bi lahko stekel pouk 1. septembra, tako danes predsednica zveze ravnateljev srednjih šol Fani Al Mansour. 

Na šoli, ki jo vodi, so nakupili računalnike za izposojo dijakom, prav tako so kupili računalnike za učitelje, če bi razmere znova terjale pouk od doma. Sami so se lotili celo šivanja zaščitnih mask. Za tisoč dijakov bi rabili v septembru okoli 10.000 evrov samo za maske. 

A ker nimajo povsod te možnosti, bo za druge šole že nabava mask ogromen strošek. Osnovnošolski ravnatelji ob tem poudarjajo, da pogrešajo natančnejša navodila šolskega ministrstva in da se bo sestanek, kjer bodo dorekli končni scenarij, odvil zelo pozno. 

Kot je za oddajo Svet povedal ravnatelj III. Osnovne šole v Celju Aleksander Verhovšek, so od ministrstva prejeli že številne okrožnice, obveščeni pa so bili o šestih možnih modelih. Sam glede na trenutno situacijo pričakuje, da bodo s poukom lahko začeli vsi, torej učenci od 1. pa vse do 9. razreda. V kolikor bodo razmere slabše, je še vedno najbolj verjetna možnost, da bodo v šolo odšli le najmlajši - do 5. razreda. 

Negotovost in nihanje okužb iz dneva v dan poleg učiteljev bega tudi starše, saj ne vedo, kakšen september jih čaka. Klicev staršev je v teh dneh vedno več, pravi Verhovšek. 

Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan nam je danes pojasnil, da šole še vedno čakajo na nove usmeritve NIJZ in odločitev šolskega ministrstva, kako bo potekal pouk oziroma kateri model bo najprimejnejši glede na trenutno epidemiološko sliko v Sloveniji. "Učitelji so trenutno še na počitnicah. Ne pripravljamo se na modele 'na zalogo', ampak smo pripravljeni, da se soočimo s scenarijem, ki ga bodo določili na ministrstvu. Tako kot vedno," je poudaril.

Ob tem je še opomnil, da če bo NIJZ zahteval neživljenjske ukrepe, kot je na primer določena razdalja med učenci, bodo pristojne na to ponovno opozorili."Distanca ozirom vzdrževanje razdalje ne pride v poštev. To bi pomenilo, da moramo prepoloviti oddelke, za kar nimamo niti dovolj učiteljev niti dovolj razredov," je izpostavil. 

Mladi v času epidemije najbolj pogrešali socialne stike

Večina mladih šolanje od doma med epidemijo covida-19 ocenjuje kot manj učinkovito kot običajno, med drugim kažejo rezultati ankete, ki so jo opravili v Mladinskem svetu Slovenije. Največjo težavo pa jim je predstavljala odsotnost stikov z ljudmi. Je pa velika večina zaznala tudi nekatere pozitivne spremembe.

Kar petina šolajočih ni imela vse potrebne ali dovolj dobre opreme za izobraževanje na daljavo, dobri tretjini pa je težave povzročala internetna povezava, kar kaže na določene neenakosti v dostopu do izobraževanja, ki so lahko pogojene z materialnim položajem šolajočih ali z neugodno lokacijo bivanja. Več kot četrtina šolajočih je izrazila skrb, ali bodo sploh lahko zaključili letnik.

Pri bivanju in mobilnosti je 16 odstotkov mladih anketiranih poročalo, da v stanovanju niso imeli svojega prostora in miru, ko je bilo to potrebno, šest odstotkov pa jih je pogrešalo lasten izhod na svež zrak v obliki balkona, terase, vrta ipd.

Kar 47 odstotkov jih je odgovorilo, da so se jim prihodki v času epidemije znižali. Za četrtino prihodki v tem času niso zadoščali njihovim osnovnim potrebam. Znižanje v mladinskem svetu pripisujejo predvsem znižanju potreb po študentskem delu kot tudi ostalih oblikah dela.

V obdobju samoizolacije in odsotnosti običajnih stikov z ljudmi se je za del mladih okrepil občutek osamljenosti. Na vprašanje, ali so se v primeru stiske lahko obrnili na koga od bližnjih, je 15 odstotkov mladih žensk in sedem odstotkov moških odgovorilo, da ne in da so se večino časa čutili prepuščene same sebi.