Potrdili 3456 novih okužb, kar je največ do zdaj, 18 ljudi umrlo

V torek so po podatkih NIJZ potrdili 3456 novih okužb. 3000 okužb z novim koronavirusom smo sicer presegli tudi prejšnji torek. Največje doslej potrjeno število okužb je bilo 5. januarja 2021, in sicer 3428 okužb.  

Opravili so 7722 PCR-testov, delež pozitivnih testov tako znaša 44,8. Število aktivnih okužb je 29354. Povprečje primerov v zadnjih sedmih dneh je 223. Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.190.145 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.120.575.

S tretjim odmerkom cepljenih 51.530 oseb

S tretjim odmerkom je bilo do danes cepljenih 51.530 oseb. O tretjem odmerku je spregovorila Bojana Beović. Uvodoma je poudarila, da so cepiva zelo učinkovita v preprečevanju hospitalizacij in hujših potekih bolezni. Tretji odmerek uporabljamo na dva načina, in sicer pri imunsko oslabljenih osebah ter kot poživitveni odmerek, ki ga uporabljamo zaradi upadanja zaščite s časom. 

Zaenkrat še ne moremo povedati, kako dolgo bo zadoščal poživitveni odmerek, je poudarila. Način uporabe je EMA prepustila državam članicam, ki naj se odločajo glede na svojo epidemiološko situacijo, je pojasnila. 

Poživitveni odmerek po besedah Beovićeve trenutno posebej priporočajo tudi starim 50 let ali več, posebej ranljivim kroničnim bolnikom ne glede na starost, stanovalcem domov za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodov, družinskim članom imunsko oslabelih oseb in posebej ranljivih kroničnih bolnikov ter osebam z večjo poklicno izpostavljenostjo.

Posvetovalna skupina sicer ni izrecno opredelila, za katere poklicne skupine gre, je pa Beovićeva danes pojasnila, da je mišljeno predvsem zdravstvo, socialno varstvo, šolstvo, sem pa sodi tudi gostinstvo in športniki, ki so v stiku s številnimi ljudmi. Z definicijo se niso želeli omejiti na določene skupine, ampak prepustiti, da vsak zase presodi, ali sodi v takšno skupino, in se gre cepiti.

Priporočila glede uporabe tretjega odmerka cepiv proti covidu-19 iz prejšnjega tedna so bila objavljena v torek, razposlana cepilnim centrom, novi režim pa že velja. Za cepljenje s poživitvenim odmerkom se uporabljajo mRNK cepiva, pri čemer se pri cepivu Moderne kot poživitveni uporablja polovični odmerek cepiva.

Tretji odmerek se sicer po njenih besedah v nekaterih primerih uporablja kot dodatni odmerek. Tega lahko bolniki, pri katerih se pričakuje, da po osnovnem cepljenju ni prišlo do zadostne zaščite zaradi hude imunske oslabelosti, dobijo štiri tedne po osnovnem cepljenju. Priporočilo za to pa je skupina sprejela že v začetku avgusta.

Priporočen razmik za tiste, ki so osnovno cepljenje opravili z MRN cepivi, je vsaj šest mesecev, tisti, ki so se cepili z vektorskimi cepivi pa naj počakajo vsaj dva meseca. 

Beovićevi se zdi zaskrbljujoče, da bi ob tem, ko so na razpolago cepiva, morali poseči po radikalnih ukrepih. Pri tem je spomnila, da so ukrepi lansko leto sprožili ogromno negodovanja. Z zaustavitvijo javnega življenja bi kroženje virusa sicer lahko za nekaj časa prekinili in izboljšali razmere, a bi se takoj po sprostitvi ukrepov bolezen pojavila ponovno in spet hitro dosegla vse občutljive dele populacije, je dejala.

Odločitev za cepljenje je odločitev za življenje

Marsikdo je razočaran, ker zboli kljub cepljenju. Kot je poudarila Beovićeva, cepiva niso 100-odstotna, zato še posebej poudarjajo, da je treba zaščititi čim večji delež prebivalstva. Vsak se bo z virusom srečal in vsak sam se lahko odloči, kako bo na to srečanje pripravljen. Če bo zbolel cepljen, bo po vsej verjetnosti blago zbolel, sicer pa tvega hudo obliko bolezni, umetno predihavanje, je poudarila. "Odločitev za cepljenje, je odločitev za življenje," je povedala Beovićeva.  

Cepljenim v primeru simptomov priporočajo PCR-test, da se izloči covid-19. Glede na intenzivno kroženje virusa v državi je življenjskega pomena tudi za cepljene pomembno, da nosimo maske in se držimo vseh ukrepov, poziva Beovićeva. Beovićeva je poudarila, da bi lahko z višjo precepljenostjo ustavili rast hospitalizacij v bolnišnicah.  

Glede odločitve za cepljenje otrok, ki ga je odobril ameriški CDC, bomo v Sloveniji čakali na odločitve Evropske agencije EMA, je zatrdila Beovićeva. 

Intenzivne enote polne

V bolnišnicah je po podatkih vlade 670 bolnikov, 159 jih je na intenzivni negi. Umrlo je 18 covidnih bolnikov. 

Predstavniki ministrstva za zdravje in vodstev bolnišnic so se na včerajšnjem sestanku dogovorili, da bo večina bolnišnic ukinila vse nenujne programe. Hkrati bodo bolnišnice povečale številno navadnih in intenzivnih postelj. Koordinator covidnih bolnišničnih postelj Robert Carotta svari pred zlomom zdravstva, zato je naklonjen zaprtju države.

"Če se bodo takšni trendi nadaljevali, zdravstvo ne bo več zmoglo in od tega nismo več daleč," opozarja Carotta. Zaradi izjemno resne situacije lahko po njegovih besedah v Sloveniji doživimo scenarij iz italijanskega Bergama v začetku lanskega leta. Zaradi grožnje zloma zdravstvenega sistema ob slabih epidemioloških napovedih in nezadostni precepljenosti je Carotta naklonjen popolnemu zaprtju države.

Desetdnevnega zaprtja (še) ne bo

Prejšnji teden je zdravstveni minister Janez Poklukar napovedal, da bo, če zapolnimo od 160 do 180 intenzivnih postelj, vladi predlagal zaprtje družbe. Svetovalna skupina za covid-19 pa je predstavnikom vlade zdaj na sestanku predlagala zaostritev covidnih ukrepov, ne pa popolnega 10-dnevnega zaprtja države. Bila je napaka v zapisniku, je pojasnila Logarjeva.

Neuradno naj bi vlada sprejela odločitev za zaostrovanje obstoječih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Ukrepi naj bi bili med ministrstvi usklajeni do četrtkove seje vlade, med njimi pa bi bilo tudi širjenje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) na dodatne dejavnosti.  Tudi minister in podpredsednik vlade Matej Tonin je povedal, da ponovnega zaprtja družbe ne podpira.