Novemu interventnemu zakonu za pomoč ob epidemiji se obeta podpora

Predlog zakona o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 prinaša za skupaj 243,5 milijona evrov pomoči, namenjene predvsem turizmu in povezanim panogam, ki jih je epidemija najbolj prizadela. Uvodoma ga je predstavil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kot je dejal, je na splošno stanje slovenskega gospodarstva zelo dobro in obeta hitro okrevanje. A obstaja nekaj panog, ki jih je epidemija še posebej prizadela, zato je vlada namesto devetega protikoronskega zakona pripravila poseben interventni zakon, in ta je namenjen predvsem turizmu in z njim povezanim panogam.

Poslanci koalicijskih poslanskih skupin so predlagane ukrepe pozdravili. "Osrednji namen je pomagati tistim delom gospodarstva, ki so jim omejitve za preprečevanje širjenja bolezni preprečile poslovanje in jih tudi najbolj prizadele," je dejala Mateja Udovč (SMC).

Mihael Prevc (NSi) je spomnil, da je DZ doslej sprejel že osem protikoronskih zakonov, ki so bili še kako učinkoviti, saj so preprečili povečanje brezposelnosti. Danes obravnavani interventni zakon nekatere od teh ukrepov dopolnjuje ter prinaša nove začasne ukrepe za gospodarstvo in turizem, je dejal.

Marko Pogačnik (SDS) je med poglavitnimi predlaganimi ukrepi navedel podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, pomoč za financiranje regresa za letni dopust podjetjem v najbolj prizadetih panogah, pa tudi pomoč industriji srečanj in dogodkov ter filmski in avdiovizualni industriji. Vsi prebivalci Slovenije bodo prejeli bone, ki jih bo mogoče unovčiti za storitve na področju gostinstva, turizma, športa in kulture.

Podporo zakonu so napovedali tudi v SNS in DeSUS, v preostalem delu opozicije pa so bili precej kritični, a večinoma ne bodo glasovali proti, saj vendarle prinaša nekaj pomoči. Predvsem si želijo, da bi gospodarsko ministrstvo izpolnilo svoje obljube o izplačilu enkratne pomoči gospodarskim subjektom, ki jim je bilo zaradi vladnih odlokov opravljanje dejavnosti prepovedano.

"Takšna neposredna pomoč bi bila najbolj ekonomična, prizadetim bi omogočila takojšnjo likvidnost za ponovni zagon dejavnosti in nadomestila tisto, kar so zaradi epidemije izgubili," je dejal Marko Bandelli (SAB).

Branislav Rajić (nepovezani) je predlagal še podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo do konca tega leta ter mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene do 30. septembra, Meira Hot (SD) pa je menila, da bi morali med prejemnike pomoči vključiti tudi kulturni in nevladni sektor.

Najbolj ostra sta bila Robert Pavšič (LMŠ), ki je vladi očital brezbrižen, celo malomaren pristop k oblikovanju ukrepov, in Primož Siter (Levica), ki je dejal, da pomoč prihaja veliko prepozno. "Delili boste nove bone, to diši po nekakšnem predvolilnem podkupovanju," je dejal Pavšič. Siter pa je glas proti svoje poslanske skupine pojasnil z utemeljitvijo, da zakon ponuja pomoč kapitalu in ne ljudem.

Glede obljubljenega ukrepa enkratne pomoči najbolj prizadetim, ki je v predlogu zakona ni, se je državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc strinjal, da je potreben. "Zato ga bomo pripravili," je dejal. Potrebna sredstva bodo zagotovili iz kohezijskih sredstev. Sicer pa so zakon pripravili v duhu, da se gospodarstvu omogoči delati.

Vlada je v predlog zakona vključila še nekatere rešitve, glede katerih so nekateri poslanci opozarjali, da niso povezane z epidemijo. Med njimi so denimo podaljšanje veljavnosti osebnih izkaznic, ki jim je potekla veljavnost od 29. marca lani, začasna možnost porabe sredstev iz sklada za vode tudi za financiranje izvajanja javnih gospodarskih služb, podaljšanje veljavnosti rudarskih pravic ter možnost nedeljskega odprtja trgovin na letališčih.

Opozicija bi dopolnila predlog zakona o nujnih ukrepih v zdravstvu 

DZ je na današnji redni seji obravnaval tudi Zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu. Ukrepi iz predlaganega zakona, ki ga je vlada v parlamentarni postopek poslala po nujnem postopku, so ocenjeni v višini 66,6 milijona evrov. Sredstva bodo zagotovili iz proračunske rezerve oz. finančnih načrtov ministrstev ter rezervacij dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic, je uvodoma predstavila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte.

Iz sredstev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi se tako pretežno financiralo podaljšanje razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev nacionalnega razpisa, na katerega bi se lahko enakovredno prijavili vsi z ustreznimi pogoji, predlaga vlada.

V Levici, kjer v taki rešitvi vidijo možnost privatizacije javnega zdravstva, želijo to določbo črtati. V opozicijskih LMŠ, SD in SAB pa predlagajo t. i. kaskadni sistem. S tem bi najprej zapolnili proste zmogljivosti izvajalcev v javni zdravstveni mreži in šele nato zasebnikov.

V omenjenih opozicijskih strankah predlagajo tudi črtanje določbe, ki Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije daje podlago za prenos neopravljenih programov z javnih zdravstvenih domov tudi na zasebnike brez koncesije. V opozicijskih strankah ocenjujejo, da bodo "javnim zavodom ostali vsi stroški dela in poslovanja, ne bo pa več zagotovljenega financiranja programov, kar pomeni, da se bo njihova likvidnostna situacija ponovno močno poslabšala".

Državna sekretarka je v razpravi med drugim izpostavila, da kljub vsem naporom in sredstvom v preteklih letih niso uspeli zadostiti vseh potreb prebivalcev Slovenije. Spomnila je na določbo iz zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki zavarovanim osebam daje pravico do povračila stroškov storitev, opravljenih v drugih državah članicah EU. Sprašuje se, ali ni v luči skrbi za državljane bolj primerno, da v Sloveniji omogočimo vsem izvajalcem, ki to zmorejo, da poskrbijo za slovenske bolnike. "Tukaj ne gre za nikakršno privatizacijo," je še poudarila Fortejeva.

Poslanka SDS Anja Bah Žibert pa je poudarila, da ne gre za stalni ukrep. Pomembno se ji zdi, da "maksimalno izkoristimo domače znanje, domačo stroko in domače kvalitete", kar pa da sedaj ni mogoče. Po njeni oceni ne gre za razkroj javnega zdravstva, ampak gre za sozvočje, za sodelovanje enega in drugega, v korist pacientov.

Velik del današnje razprave se je vrtel tudi okoli dodatkov za delo v epidemiji in ustreznosti nagrajevanja. Predlog zakona namreč predvideva dodatek za župane in podžupane ter načelnike upravnih enot, kar bi v Levici in LMŠ črtali.

Poslanci tudi o predlogu novele zakona o nalezljivih boleznih

DZ je na seji obravnaval tudi vladni predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, s katerim želi vlada uresničiti odločbo ustavnega sodišča, ki je nekatere dele zakona, povezane z ukrepi ob epidemiji, razglasilo za neustavne. Na račun predlaganih ukrepov je bilo iz opozicije slišati več kritik o preširokih pooblastilih vlade pri omejevanju pravic oz. sprejemanju ukrepov.