Poklukar: V tem tednu bomo 'pretresali' vse vrste ukrepov

Minister Janez Poklukar je danes poudaril, da bodo iskali in sprejemali takšne protikoronske ukrepe, ki bodo sprejemljivi tudi v družbi. Kajti če niso sprejemljivi za družbo, potem ostanejo le črka na papirju in ne dosegajo svojega cilja ter namena, je dodal.

Ob tem je ministrstvo za zdravje pozvalo epidemiologe pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), naj se opredelijo do morebitnega skrajševanja veljavnosti karanten, za kar so se odločili že v nekaterih evropskih državah. Tako se razmišlja, da bi karanteno prekinili že po petih dneh. Opozoril je, da se v prihodnjih dneh in tednih pričakuje večje število okužb z novim koronavirusom, s tem pa tudi večje število karanten, kar bi lahko pomembno vplivalo na procese v družbi.

V vsakem primeru pričakuje določene spremembe na področju karanten. Namreč v želji po zaustavitvi širitve nove različice omikron v državi je vlada v decembru na predlog epidemiologov sprejela odločitev, da se v karanteno napoti vse, ki so bili v tesnem stiku z okuženim z novim koronavirusom. Izjeme so le tisti, ki so prejeli poživitveni odmerek cepiva proti covidu-19. A denimo otroci in tudi prebolevniki (če od prebolelosti ni minilo dovolj časa) poživitvenega odmerka sploh ne morejo prejeti. Poleg tega Poklukar opozarja, da omikron počasi postaja prevladujoča različica novega koronavirusa pri nas, zato takšna ureditev karanten verjetno več ni najbolj smiselna.

Na NIJZ so pojasnili, da so epidemiologi o trajanju karanten zadnjikrat razpravljali minuli petek in sprejeli mnenje, da ob še vedno prevladujoči različici delta krajšanje karanten ni smiselno. Na to temo bodo, kot so napovedali, najverjetneje ponovno razpravljali v tem tednu. Ob tem so poudarili, da so njihovi predlogi epidemioloških ukrepov utemeljeni na aktualnih strokovnih podlagah in znanstvenih dognanjih.

Direktor NIJZ Milan Krek pa je dejal, bodo morda skrajšali čas trajanja karantene, ki sedaj traja 10 dni od zadnjega visoko tveganega stika z okuženo osebo. Pred spremembo morajo oceniti, kakšno tveganje bi tako skrajšanje pomenilo za epidemijo. Tako razmišljajo o skrajšanju bodisi na sedem ali pa na pet dni. A po njegovem mnenju je bolj realno, da se sprva skrajša na sedem dni.

Omikron potrjen v 324 primerih, še 2335 sumov na to različico

Po njegovih informacijah je bilo doslej s sekvenciranjem – to je analiza genoma virusa – potrjenih 324 primerov omikrona v Sloveniji, za 2335 vzorcev, pri katerih po potrdili okužbo z novim koronavirusom, pa še sumijo, da gre za omikron. Dodatno je zaradi stika z okuženo osebo, pri kateri so potrdili omikron, v karanteni 3600 oseb.

Glede morebitne uvedbe PC-pogoja, torej da negativen test na okužbo z novim koronavirusom ne bi bil več veljaven za udejstvovanje v javnem življenju, še čakajo na usmeritve stroke. Na vprašanje, mnenje katere stroke pričakujejo, je odgovoril, da mnenje svetovalne skupine za covid-19 in epidemiologov NIJZ. Ti naj bi bili sicer do uvedbe PC-pogoja odklonilno razpoloženi, saj prebolelost in cepljenje ne zagotavljata zadostne zaščite pred okužbo z novo različico omikron, ki se širi po državi. Ob tem poudarjajo, da seveda pa cepljenje še naprej ščiti pred hudim potekom bolezni.

Minister Poklukar zagotavlja, da bodo še naprej sledili priporočilom stroke. Če bodo epidemiologi spremenili svoje mnenje glede morebitne uvedbe obveznega cepljenja, bodo sledili spremenjenemu mnenju.

Poleg tega Poklukar pričakuje še mnenje svetovalne skupine za cepljenje pod vodstvom Bojane Beović glede morebitnega skrajševanja roka za poživitveni odmerek po polnem cepljenju, za kar se prav tako odločajo številne države.

Beovićeva medtem pravi, da bo skupina v tem tednu razpravljala o priporočilih glede poživitvenih odmerkov cepiv proti covidu-19 in trajanju covidnih potrdil. 

Posvetovalna skupina za cepljenje je na zadnjem sestanku 13. decembra cepljenje s poživitvenimi odmerki cepiva proti covidu-19 priporočila šest mesecev po osnovnem cepljenju z mRNK-cepivi, najkrajši možni presledek po osnovnem cepljenju pa je tri mesece.

Zdaj bodo po besedah Beovićeve razpravljali o možnosti, da cepljenje s poživitvenim odmerkom priporočijo in torej ne le dovolijo po treh mesecih od osnovnega cepljenja. Cepljenje s poživitvenim odmerkom ob osnovnem cepljenju z vektorskimi cepivi pa je po trenutno veljavnih priporočilih možno po dveh mesecih.

Za zdaj v Sloveniji cepljenje s četrtim odmerkom cepiva proti covidu-19 še ni predvideno, je pojasnila. Odločitev za četrti odmerek bi bila lahko pri nas sprejeta po vzoru iz tujine šest mesecev po začetku cepljenja s tretjimi odmerki, je pojasnila. To bi se po njenih besedah lahko zgodilo v marcu, kar bi sovpadalo z začetki proizvodnje cepiv, prilagojenih na nove koronavirusne različice.

Vse več študij kaže, da je potreba po hospitalizaciji okuženih z različico omikron za dve tretjini manjša kot pri okuženih z različico delta, je poudarila. To bo po njenih besedah vodilo v manj sprejemov v bolnišnice, a je ob tem opozorila na povišanje števila okuženih, kar lahko na koncu vodi v podobno zasedenost covidnih bolnišnic, kot smo ji bili priča v četrtem valu epidemije covida-19.

Raziskave, na katere se sklicuje, so ugotavljaje, kakšna je možnost, da bo necepljen bolnik sprejet v bolnišnico v primeru okužbe z različico omikron. Nato pa so ugotavljale tudi, kakšen vpliv ima nova različica na cepljene, je pojasnila. Cepiva pri novi različici tako slabše preprečujejo prenos okužbe, še vedno pa dobro ščitijo pred težjim potekom bolezni, je dodala.

Spomnila je, da v tujini zaradi širjenja različice omikron prihaja do velikega porasta okuženih in precej manjšega porasta sprejetih v bolnišnice. Zaradi slabe precepljenosti pa v Sloveniji ne moremo pričakovati enakih trendov.

Ob vprašanjih glede učinkovitosti hitrih testov pri zaznavanju različice omirkon je pojasnila, da je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) izdal seznam, na katerega so uvrščeni testi, ki so učinkoviti tudi proti novi različici. Nanj je uvrščena večina testov, ki se uporabljajo v Sloveniji, je dejala. "Če pa bodo izkušnje pokazale, da je bolje jemati brise iz ustnega žrela, je to ena od možnosti, kako izboljšati občutljivost testa," je napovedala. Po nekaterih podatkih se različica omikron namreč bolj širi v grlu kot v pljučih.

Dotaknila se je tudi možnosti krajšanja karanten na pet dni. Kot je dejala, je inkubacijska doba pri različici omikron krajša. Oseba, ki je v karanteni, tako v primeru okužbe zboli v krajšem času kot v primeru prejšnjih različic. "Zato je karanteno smiselno oz. možno skrajšati," je dejala.

Kot drugi razlog za skrajševanje karanten pa je navedla možnost pogostega zbolevanja ljudi na sploh, zaradi česar bi lahko prišlo do blokad posameznih dejavnosti. Po njeni oceni se je treba previdno odločiti za dolžino karantene, ki bo zagotavljala varnost, hkrati pa ne bo pretirano ustavljala življenja.