Ministri so v javnosti napovedovali strožje ukrepe za državno upravo, pri čemer bi veljal le še pogoj preboleli in cepljeni, ne pa tudi testirani. Pričakovalo se je, da bo odločitev padla že v petek, a, kot kaže, vlada ni enotna. Kamen spotike je vprašanje, če bi pogoj P in C uvedli za nekaj več kot 31.000 zaposlenih v državni upravi ali za širši krog, torej ves javni sektor z več kot 170.000 zaposlenimi. Po celodnevnem preverjanju smo v petek sicer neuradno izvedeli, o čem tehtajo: delo od doma, izguba zaposlitve in datum, do katerega bi se zaposleni še lahko cepili, preden bi pogoj P in C začel veljati.
Nekateri necepljeni bi po predlogu sicer lahko delali od doma, obstajala pa naj bi tudi možnost, da bi vsak resorni minister za del necepljenih uslužbencev odobril možnost testiranja. A dogovora vlada še ni sprejela. Neuradno tudi zato, ker naj bi bil del vlade bolj naklonjen pogoju PC za ves javni sektor, kar pa je na noge že spravilo policiste, vojake, učitelje.
"Prepričan sem, da ta konec tedna ta odlok gotovo ne bo sprejet"
"Jaz sem prepričan, pa tudi glede na notranje informacije, ki so skoraj zagotovo resnične, da konec tedna ta odlok gotovo ne bo sprejet," je zatrdil Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, a dodal, da pa se pogovori o odloku lahko nadaljujejo v naslednjih dneh ali tednih. "Toda glede na izjave pravnikov glede pravnih podlag mislim, da bo morala vlada o tem bolj globoko razmisliti," je dodal. V primeru, da bo vlada sprejela odlok, pa da bodo uporabili pravna sredstva, če bo prišlo do kršitev tako s strani zdravstvenih podatkov kot tudi zakonodaje. "Pravniki, s katerimi smo se posvetovali tudi mi, pravijo, da odlok nima zadostne pravne podlage za obvezno cepljenje," je pripomnil.
"Kot so policisti s Policijskega sindikata Slovenije že opozorili, gre za skrajno nepremišljene izjave ministra Hojsa. Jaz bi šel še korak dlje, tukaj gre pravzaprav za polivanje bencina po cestah, kar je v določenih okoliščinah lahko eksplozivno," je medtem dejal Branimir Štrukelj, tajnik Sviza. "Vlada, upam, da razume, da se 30 odstotkov učiteljev ne more potegniti iz šol, ker ne morejo več delovati," pravi in dodaja, da je verjetno nepogrešljiva tudi polovica medicinskih sester, ki jih je že zdaj premalo, prav tako polovica policistov, brez katerih bomo težko vzdrževali red in mir v državi. "Gre za stalno ponavljanje groženj, kaznovanja, ukazovanja in ne razumem, kako vlada ne razume, da to ne deluje. To jo je pripeljalo do najnižje podpore v Evropi, kot kažejo podatki Eurobarometra. Ne razumem, zakaj ne gredo raje v razprave, v neke razumne odločitve," je dodal.
Verk je dejal, da od doma delajo tudi nekateri organi v Policiji. "Vendar pa me je malo zmotila odločitev, da v sektor država spadata tudi Slovenska vojska in Policija. Bojim se, da če gre pri tem ukrepu samo za državno upravo, bi to lahko pomenilo tudi neko vrsto discipliniranja določenih neposlušnih," je dejal. "Mislim, da je ta zakonska podlaga tako šibka, da bi bil odlok, ki bi kar sam po sebi, brez spremembe zakona, uvedel obvezno cepljenje, nezakonit," je v četrtek v oddaji 24UR ZVEČER dejal Rajko Pirnat s pravne fakultete. Ko je odlok sprejet, ga je treba upoštevati. "Vendar če se kasneje izkaže, da je nezakonit, to povzroči ponovno poglobitev nezaupanja. V tej državi je ključen problem, da ogromno državljanov ne zaupa več vladi RS. Te geste, napovedi o tem, da bomo odstranili tiste, ki niso cepljeni, so grožnje. Odgovor je lahko samo še dodatno nezaupanje do vlade," meni Štrukelj.
V primeru sprejema odloka bi se marsikdo lahko zatekel v bolniški stalež
"Tisti, ki ne zaupajo cepljenju, se bodo umaknili v bolniški stalež," meni Verk, ki je bil jasen, da je vse skupaj posledica neprimerne komunikacije med oblastjo in ljudmi. "Konec koncev se z grožnjami težav ne bo zgladilo. Epidemija postaja torišče političnega boja in bi pričakoval, da bi bila zdravstvena oblast tista, ki bi pojasnjevala zdravstveno situacijo," pravi in dodaja, da je prišlo do tega, da je zdravstvena oblast sekundarnega pomena, čeprav bi morala biti primarnega.
Več kot polovica ljudi v državni upravi ni cepljena. "Jaz sem cepljen in tako kot kolega Štrukelj bi ljudi pozval, da zavarujejo sebe in druge. Nihče od necepljenih ne pomisli, da s tem, ko se ne cepi, ogroža tudi zdravje drugih," je še dejal Verk.
Štrukelj je trdno prepričan, da avtoritarni način ne bo pripeljal do rezultatov. "Vlada bi morala povsem drugače zastaviti najprej spoštovanje do ljudi. Nekateri, ki se ne želijo cepiti, imajo lahko za to zelo resne razloge. Prepričevanje, argumentacija, strpen dialog in spoštovanje ljudi bi imelo na koncu bistveno večji učinek kot stalno žuganje z vrha in vihtenje biča nad glavami ljudi," razlaga. Najbolj pa ga šokira, da vlada po letu in pol vedno ponavlja isto napako, ker misli, da se bodo ljudje nenadoma odzivali drugače. "To res ni pametno," je še pripomnil.
Vlada bi pogoje PCT širila na vse zaposlene v državi
Poleg pogoja P in C za državne uslužbence pa bi vlada rada pogoje PCT razširila na vse zaposlene v državi. V oddaji 24UR ZVEČER sta o tem spregovorila Blaž Cvar, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS, in Smiljan Škarica, predsednik Sekcije frizerjev pri OZS.
KOMENTARJI (858)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.