S podatki o tem, koliko učiteljev se je pripravljenih testirati, v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) ne razpolagajo, imajo le informacije s posameznih šol, kjer pa se številke zelo razlikujejo, zato zaključkov iz tega ni mogoče izpeljati. Kot je dejal predsednik združenja ravnateljev in ravnateljic Gregor Pečan naj bi se bila po podatkih prejšnjega tedna pripravljena testirati polovica učiteljev. "Tako je na seji odbora za šolstvo v parlamentu povedala ministrica, vendar so se do danes ti podatki verjetno že nekoliko spremenili," je dejal.
Pojasnil je, da se je na njegovi šoli (OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani) pripravljeno testirati več kot 80 odstotkov učiteljev in ostalih. "Od preostalih 20 odstotkov je kar nekaj takih, ki so covid-19 že preboleli. Nekaj pa je tudi takšnih, ki so napisali, da bi se testirali, če bi bil to obvezen pogoj za opravljanje dela," je pojasnil in dodal, da predvideva, da je na večini šol podobno.
Bi moralo biti po zakonu testiranje za učitelje obvezno?
Glede tega, če bi moralo biti testiranje za učitelje obvezno, je dejal, da v 31. členu Zakona o nalezljivih boleznih piše, da je testiranje obvezno. "Čeprav ta zakon ni bil pisan za covid-19, pač pa za nalezljive bolezni na splošno. Ampak covid-19 je nalezljiva bolezen," je dejal. Od vlade in ministrstva si želijo konkretna navodila, čeprav je po njegovem mnenju v omenjenem zakonu jasno nakazano, da bi moralo biti testiranje obvezno. Zaenkrat je testiranje sicer povesem prostovoljno.
Pod 8. točko Zakona o nalezljivih boleznih "Obvezni zdravstveno higienski pregledi s svetovanjem" je pod 31. členom zapisano: "Zdravstveno higienski pregledi s svetovanjem zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni obsegajo usmerjene preglede objektov in prostorov, predmetov in oseb, svetovanje, vključno z odvzemom materiala za usmerjeno laboratorijsko preiskavo." V nadaljevanju pa še, da so ti pregledi obvezni za osebe, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno, vzgojno-varstveno in zdravstveno dejavnost, ter za objekte in prostore, kjer se ta dejavnost opravlja. Zakon predvideva tudi, da morajo delodajalci preglede omogočiti v delovnih prostorih in v času, ko poteka delovni proces.
Testiranje v prostorih šol ali v zdravstvenih domovih?
Šole so sicer nekaj dni pred koncem leta prejele okrožnico šolskega ministrstva, da naj bi hitre teste organiziralo ministrstvo za zdravje. Ker od tam niso prejeli nobenih informacij glede tega, se je večina znašla sama, zaposlene so testirali prek zdravstvenih domov. Kot piše v Zakonu o nalezljivih boleznih in kot je poudaril tudi Pečan, bi moralo testiranje potekati v delovnih prostorih in v času, ko poteka delovni proces.
Tudi iz SVIZ zagovarjajo stališče, da bi se morala testiranja izvajati na šolah in med delovnim časom, "podobno kot to teče v zdravstvu in v domovih za starejše občane".
Pri tem je treba v obzir vzeti še, da je skupina učiteljev, ki skrbijo za učence s posebnimi potrebami bistveno manjša, kot je na primer skupina učiteljev prve tirade. Če bo šolanje, kot je napovedala ministrica Simona Kustec, steklo že 11. januarja, bo treba opraviti veliko večje število hitrih testov in to v zelo kratkem času. "Če gre za dva dneva, bo to skoraj 15.000 ljudi, kar ni enostavno," je dejal Pečan.
Podobno se tudi v SVIZ strinjajo, da bo to bistveno zahtevnejši zalogaj kot testiranje zaposlenih v šolah za otroke s posebnimi potrebami. Že v ponedeljek so zato ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport opozorili, da bi moral biti načrt o testiranju zaposlenih pred obnovitvijo vrnitve otrok iz prve triade v šole pripravljen najkasneje do srede, da bi se lahko vodstva šol in zaposleni še pravočasno pripravili na izvedbo.
'V 31. členu je veliko stvari jasno določenih in veliko vprašanje je, zakaj se tega enostavno ne držimo'
Poleg tega je kar nekaj šolnikov zaskrbljenih zaradi množičnih testiranj v na primer dvoranah, saj se bojijo, da bi se lahko okužili prav tam. Kot meni Pečan, je večja možnost, da se bo nekdo okužil, če bo na določenem testirnem mestu množica ljudi. "Pri testiranju na Kodeljevem ni bilo dvometrske razdalje med ljudmi, pa tudi meter in pol ne,” pravi Pečan. Možnost za prenos virusa je tako večja, kot če bi na primer mobilne ekipe prihajale na šole.
Na OŠ Janka Modra, kjer je ravnatelj Pečan, bodo morali v ponedeljek in torek testirati približno 50 ljudi. "Mi veliko lažje naredimo urnik prihajanja, zagotovimo razdaljo in tako naprej. Zanesljivo bi bilo to boljše, pa še po zakonu," je dodal. "V 31. členu je veliko stvari jasno določenih in veliko vprašanje je, zakaj se tega enostavno ne držimo," je še dejal Pečan.
'Želimo konkretnejša navodila'
"Želimo konkretnejša navodila. Po naših informacijah naj bi jih prejeli v sredo," je dejal Pečan. In čeprav si konkretnejših navodil želijo tudi v SVIZ, ocenjujejo, da je prepričevanje in spodbujanje ter strokovno utemeljevanje učinkovitejše od prisile in ukazovalnosti. "V SVIZ menimo, da so testiranja koristna, da omogočajo v konkretnem časovnem oknu ugotoviti zdravstveno stanje zaposlenih, hkrati pa omogočajo prepoznati asimptomatsko okužene, kar ob ustreznih ukrepih zmanjšuje možnost prenosa okužb. Če za testiranja v vzgoji in izobraževanju obstaja zakonska podlaga, bi jo morali nadgraditi s podzakonskim aktom, kot so to naredili na področju zdravstva."
Tako z ministrstva za zdravje kot tudi ministrstva za izobraževanje, znanost in šport glede testiranja učiteljev še nismo prejeli odgovorov. Je pa vladni govorec Jelko Kacin na ponedeljkovi tiskovni konferenci napovedal, da bo ministrica Kustec več o šolanju povedala na konferenci v sredo, saj bodo takrat tudi že na voljo informacije o tem, kako je potekalo šolanje za otroke s posebnimi potrebami.
KOMENTARJI (272)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.