Po petih dneh maratonskih pogajanj vrh EU le dosegel dogovor

Voditelji članic EU so peti dan maratonskih pogajanj danes v Bruslju dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. "Dogovor!" je ob pol šestih zjutraj tvitnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

"Uspelo nam je," pa je tvitnil premier Janez Janša. Po njegovih besedah bo Slovenija dobila skupno 10,5 milijarde evrov, od tega 6,6 milijarde nepovratnih sredstev.

Madžarska in Poljska vsaj za zdaj dosegli svoje

Med zadnjimi odprtimi vprašanji v razpravi je bilo vprašanje glede povezave izplačila evropskih sredstev in spoštovanja vladavine prava, čemur sta najbolj glasno nasprotovali Madžarska in Poljska. Njuna predsednika vlad Viktor Orban in Mateusz Morawiecki sta celo zagrozila z vetom. Slovenija pa je obe državi, kot je poročal Financial Times, pri tem podprla. Ta Janševa poteza je močno odmevala in sprožila burne odzive na domačem političnem prizorišču.

Dogovor, ki ga je naposled sklenil vrh EU, je, da so "finančni interesi Unije zavarovani skladno z načeli iz evropske pogodbe, še posebej s temeljnimi vrednotami iz 2. člena Pogodbe o EU". S tem so poudarili pomen vladavine prava, sta pa Madžarska in Poljska (vsaj za zdaj) dosegli svoje. Evropski voditelji so namreč na koncu odločili, da izplačila zaenkrat niso vezana na spoštovanje pravne države in temeljnih demokratičnih vrednot. Je pa Evropska komisija hkrati pripravila ukrepe za primere kršitev, ki bodo sprejeti s kvalificirano večino držav članic v svetu EU. To pomeni, da Madžarska in Poljska veta v tem primeru ne bosta mogli več sklicevati.

"Evropa je močna, Evropa je enotna" 

Michel je sicer dogovor označil za odločilni trenutek za Evropo. "To je dober dogovor, to je močan dogovor, predvsem pa je to zdaj pravi dogovor za Evropo," je dejal. Ne gre samo za denar, sporazum je tudi znak zaupanja v Evropo, je poudaril. "Uspelo nam je. Evropa je močna, Evropa je enotna," je poudaril.

"Prvič v evropski zgodovini bo naš proračun jasno povezan s podnebnimi cilji. Prvič bo spoštovanje vladavine prava odločilni kriterij za porabo sredstev. Poleg tega prvič v zgodovini skupaj ponovno krepimo naša gospodarstva proti krizi," je še dejal.

"Ne glede na to, da smo izčrpani, vemo, da je to zgodovinski trenutek za Evropo," pa je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je Michelu in nemški kanclerki Angeli Merkel zahvalila za njun trud pri vodenju zahtevnih pogajanj. Dogovor je dokaz, da Evropa zmore ukrepati, je poudarila.

"Podana je bila jasna zaveza za zaščito finančnih interesov EU in najstrožji nadzor nad evropskimi sredstvi," je še izpostavila.

Končni dogovor sicer ohranja krovni obseg sklada za okrevanje pri prvotno predlaganih 750 milijardah evrov, so pa članice v težavnih pogajanjih občutno zmanjšale obseg nepovratnih sredstev s 500 na 390 milijard, delež za posojila pa so zvišale z 250 na 360 milijard.

Merklova in Macron pozdravila dogovor vrha EU

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta pozdravila dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19. EU je pokazala odločnost, je dejala Merklova po maratonskih pogajanjih in priznala: "Ni bilo lahko." Po Macronovih besedah pa je bil dosežen "zgodovinski dogovor".

Merklova je na skupni novinarski konferenci z Macronom po vrhu v Bruslju, ki se je začel v petek zjutraj, izrazila olajšanje. EU je pokazala odločnost, to je dober signal, je dejala nemška kanclerka. Ni bilo lahko, a kar na koncu šteje, je, da smo dosegli dogovor, je dejala Merklova.

Proračun je usmerjen v prihodnost Evrope, je poudarila nemška kanclerka. Pomembno je tudi dejstvo, da lahko notranji trg še naprej deluje v eni najresnejših kriz v EU. V nadaljevanju pa pričakuje "zelo težka pogajanja" z Evropskim parlamentom.

"Sklepi so resnično zgodovinski," pa je dejal Macron, ki je dogovor prav tako označil za velik dosežek. Že pred tem je dogovor na Twitterju pospremil s zapisom: "Zgodovinski dan za Evropo."

Koliko evrov se bo steklo v druge države članice EU?

Tudi več voditeljev držav članic EU je pozdravilo dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je poudaril, da je to dober dogovor za Evropo in Avstrijo. Italijanski premier Giuseppe Conte pa je dejal, da je to zgodovinski dan za Italijo in Evropo.

"Dosegli smo dober rezultat za Evropsko unijo in dober rezultat za Avstrijo," je poudaril Kurz po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA. "Sem nekoliko utrujen, a vsebinsko zelo zadovoljen," je dejal po koncu maratonskih pogajanj o svežnju.

S tesnim sodelovanjem varčne četverice, ki jo poleg Avstrije sestavljajo še Nizozemska, Švedska in Danska, jim je uspelo uveljaviti nekatere vsebinsko pomembne točke, je še povedal avstrijski kancler. Kot primer je navedel časovno omejitev sklada za okrevanje, da gre za enkraten instrument in da to ne pomeni skupnega zadolževanja ali dolžniške unije.

Avstrija si je ob tem uspela izpogajati povečanje rabata oziroma proračunskega popusta. Namesto 137 milijonov evrov letno bo znašal 565 milijonov evrov.

Nizozemski premier Mark Rutte je medtem dejal, da sveženj zagotavlja uresničevanje nizozemskih interesov. Poleg tega bo omogočil močnejšo in odpornejšo Evropo, je zapisal na Twitterju.

Dogovor je pozdravil tudi italijanski premier Giuseppe Conte. Dejal je, da je to zgodovinski dan za Italijo in Evropo, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Zadovoljen je, saj so voditelji potrdili načrt za okrevanje, ki je po njegovem mnenju ambiciozen in ustreza razsežnostim krize, skozi katero gre Evropa.

Povedal je, da je zdaj pred Italijo velika odgovornost. Po njegovih besedah bo imela na voljo 209 milijard evrov in lahko na vso moč spet zažene gospodarstvo in spremeni državo. A zdaj moramo teči, je dodal. Takoj bodo ustanovili posebno operativno delovno skupino, ki bo pripravila podrobnosti načrta za okrevanje s konkretnimi projekti.

Španski premier Pedro Sanchez pa je dogovor označil za "pravi Marshallov načrt", navaja francoska tiskovna agencija AFP.