Več kot 1600 na novo okuženih v enem dnevu smo nazadnje potrdili konec januarja letos. Na odseku za reaktorsko tehniko, kjer ves čas spremljajo gibanje epidemije, za to vidijo tri možne vzroke. "Da so študentje premešali mehurčke, vreme, ki nas vedno bolj zadržuje v zaprtih prostorih, in večji dogodki z več ljudmi, t. i. supersprederji," našteje vodja odseka za reaktorsko tehniko na IJS Leon Cizelj.
Prav na slednji vzrok pa se je nanašala tudi včerajšnja izjava premierja Janeza Janše o zaostrovanju ukrepov: "Zaradi neodgovornega obnašanja, ki ga nista povzročili Policija ali vlada, bomo ponovno prisiljeni uvajati ukrepe, ki ne bodo PCT-ukrepi, temveč ukrepe, ki bodo znova zapirali javno in gospodarstvo življenje."
Po kakšnem ključu pa bi vlada zaostrovala ukrepe in kakšen je semafor, po katerem se bi ob naraščanju okužb ravnala? "Naredili bomo vse, da države ne bomo zapirali," po včerajšnji napovedi o zaostrovanju ukrepov premierja Janeza Janše odgovarja podpredsednik vlade in gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Ob tem dodaja, da prioriteta ostaja cepljenje: "Vlada ima načrt, kako precepiti prebivalstvo." A če lahko sodimo po številu cepljenih, se ta ni izkazal za najbolj uspešnega. Če si je država v strategiji do sredine poletja zadala 60-odstotno precepljenost, smo 50 odstotkov dosegli šele pretekli teden.
Število zasedenih intenzivnih postelj medtem narašča. V bolnišnicah je trenutno zasedenih 421 postelj, od tega na intenzivni negi 124. Vse hitreje se približujemo mejniku 150 bolnikov na intenzivni negi. "Če bomo nadaljevali s trenutno hitrostjo, bomo relativno hitro, v enem mesecu, začeli iti proti številkam, ki so v intenzivnih enotah precej nad 150," opozarja Cizelj.
Ob tem državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte: "Takrat bomo mogoče morali poseči po podobnih ukrepih, kot smo jih že imeli." Ta je bila tudi bolj konkretna glede vladnih ukrepov. Družba ostaja odprta, dokler zdravstveni sistem obvladuje najtežje bolne, ko bomo zasedli 150 intenzivnih postelj, pa se bo začelo zaostrovanje ukrepov.
Ključna je namreč vzdržnost zdravstvenega sistema, opozarja državna sekretarka. Kot pravi, bi najprej povečali pogostost testiranja oz. samotestiranja, nato pa bi lahko šli tudi v zapiranje. Ob tem izpostavlja, da je do največjega prenosa okužb prišlo ob druženju v lokalih. "Najtežja stvar v času covida je bilo zapiranje šol. To nikakor ne pride v poštev. Želimo, da družba teče normalno. Če to pomeni, da se bodo tisti, ki niso cepljeni in covida niso preboleli, malo pogosteje testirali, če nismo cepljeni ali preboleli, je to sprejemljiv ukrep," pravi.
Pa si sploh lahko privoščimo še en 'lockdown'. "To ni vprašanje financ, temveč zdravja. SI lahko privoščimo neodgovoren odnos do vprašanja cepljenja? Ne moremo si ga privoščiti," pravi Počivalšek.
Kot razlaga Cizelj, je v Sloveniji še vedno okoli pol milijona ljudi, ki so lahka tarča virus, to so osebe, ki niso cepljene, in ki virusa še niso prebolele. "Kakšnih 100.000 jih na žalost lahko računa, da bodo v enem mesecu zboleli. V dveh mescih pa bo teh prebolevnikov dovolj, da se bo epidemija začela ustavljati," pravi.
A daleč najbolj uspešna taktika, kako jo zaustaviti s čim manj žrtvami, tako zdravstvenimi kot ekonomskimi, še dodaja Cizelj, je dosledno upoštevanje pogoja PCT in ostalih zaščitnih ukrepov. Kot opozarja tudi Gospodarska zbornica, ponovno zapiranje ni sprejemljivo, saj sta prvi in drugi val v obliki izgubljene oziroma zamujene gospodarske rasti nacionalno gospodarstvo stala milijardo evrov in pol.
KOMENTARJI (473)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.