Plakat na temo covida-19: humornost ali iskanje bližnjic za doseganje pozornosti?

V maju ste lahko nekateri na ulicah opazili plakate s sporočili na temo koronavirusa, ki so nastali v okviru projekta Plaktivat, ki ga organizira TAM-TAM Inštitut. Gre za družbeno odgovoren projekt, ki je tokrat že šesto leto zapored preko plakatov povabil gledalca k razmisleku o različnih problematikah v družbi. Tokrat o epidemiji in koronavirusu, ki sta nam življenje obrnila na glavo. 

V okviru tokratnega projekta je nastalo več kot 200 plakatnih sporočil, ki krožijo po družbenih omrežjih, nekateri pa so že več tednov tudi na slovenskih ulicah. K sodelovanju je inštitut povabil slovenske agencije, oblikovalke in oblikovalce, ilustratorke in ilustratorje, tekstopiske in tekstopisce, s predlogom, da skozi plakat v času epidemije opozorijo na resnost problematike, ki nas je nenadoma doletela. "Cilj je bil, da slovenska oglaševalska stroka združi moči, znanje ter izkušnje in v krizni situaciji pripomore k preprečevanju širjenja virusa na način, kot najbolj zna, z oglasi," so zapisali v inštitutu.

"Plakati s pomembnimi sporočili so zaokrožili po družbenih omrežjih in spletu. S pomočjo deljenj in vpletenosti uporabnikov ima akcija zelo velik doseg," so zapisali organizatorji natečaja. In če gre za večkrat nagrajen projekt – tudi mednarodno, ter za družbeno odgovorno kampanjo, pa je zbodlo v oči, da jim je na ulico ‘ušel’ plakat, ki si mesta v tej kampanji ne bi zaslužil, kaj šele, da je bil javno predstavljen.

Namreč, na ulici se je pojavil plakat z naslednjo vsebino: velik napis Vrzi si ga na roko. Pod njim manjši zapis Milo, seveda! Proti dnu plakata pa še manjši napis Poskrbi, da bo tvoje zdravje in zdravje drugih potešeno.

Več kot jasno je, da je želel avtor s pomočjo namigovanja na spolnost pritegniti pozornost, pa je to res potrebno in v tako resnih razmerah primerno? 

Kaj pravijo organizatorji?

Za odziv smo zaprosili TAM-TAMovo ekipo. Kako je sploh možno, da je ta plakat prišel na naše ulice, če gre za družbeno odgovorno kampanjo, s katero so želeli v času epidemije opozoriti na resnost problematike, ki nas je doletela? Kako se to dvoje povezuje s tem sloganom, ki ima skrajno prostaško, seksualno in neprimerno konotacijo? Smo kot družba v tako velikih težavah, da je treba resnost razkuževanja rok izpostaviti s takšno 'seksualno' vsebino? V odgovoru so pojasnili, da je plaktivat kot aktivator kolektivne družbene zavesti praviloma že vsa leta moderiran natečaj s strokovno žirijo, ki naredi ožji izbor in izbere zmagovalca. Tokrat izjemoma zaradi izrednih okoliščin niso omejevali avtorjev, saj so si želeli aktivirati vse slovenske kreativne moči, da vsak na svoj način nagovori svoj del ciljne skupine. "Tovrstna kreativna svoboda pa lahko pripelje do zelo različnih kreativnih idej in posledično kakšno delo morda tudi stopi na rob (provokacije)," navajajo v svojem odgovoru in dodajajo, da je v izolaciji nastalo kar 245 del, večina od njih pa je že na ulicah. "Pri TAM-TAMu vsekakor upamo, da je bilo enakovredno opaženih tudi preostalih 244 plakatov, ki skupaj tvorijo družbeno odgovoren projekt, katerega namen je bil iskreno pozitiven – s sporočili pomagati preprečiti širjenje koronavirusa in hkrati spodbujati tudi ustvarjanje v času izolacije."

A včasih je tako, da lahko ena slaba sestavina pokvari celotno jed. Izgovarjati se na hitrost in širino projekta ter na dejstvo, da gre res za izjemo, pa tudi ni korektno.

Avtor plakata: Ni bil moj namen koga prizadeti

Pridobili smo tudi komentar avtorja plakata. Žiga Kuhel, ki je oblikoval plakat, je na naša vprašanja dejal: "Sam sem na kreativen in humoren način posameznike želel spodbuditi k umivanju rok in skrbi za lastno zdravje kot tudi zdravje drugih, kar je na plakatu jasno izraženo. Če pa se način, s katerim sem javnost želel spodbuditi k preprečevanju širjenja virusa, komurkoli zdi neprimeren in ga je osebno prizadel, mu zagotavljam, da to ni bil moj namen. Plakat je odraz tega, kako na kreativen način publiko pritegniti k upoštevanju ukrepov v težki situaciji, v kateri smo se znašli. Resnosti le-te se nedvomno zavedam." 

Strokovnjakinja za oglaševanje: Me preseneča, da je bil izbran za tisk

Kaj pa na objavo plakata meni izredna profesorica dr. Tanja Kamin, predavateljica na Katedri za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani? Glede samega projekta Plaktivat je dejala, "da v času zelo fragmentiranih informacijskih mehurčkov plaktivat pomaga vzpostavljati skupno temo v skupnem prostoru, v tem primeru preventivne ukrepe za zajezitev covida-19. Plaktivat angažira veliko število ljudi, ne samo mimoidoče občinstvo, temveč tudi te, ki izpostavijo in osmislijo problem, zasnujejo brief, izvedejo natečaj, te, ki se v brief poglobijo in zasnujejo plakat, ki naj bi najbolj učinkovito naslavljal občinstvo mestih plakatov, da razmisli o njegovi vsebini, morda celo deluje v skladu z njegovim pozivom."

Glede konkretnega plakata pa sledeče: "Četudi je konkreten projekt Plaktivata – covid-19 - z zgoraj omenjenega vidika družbeno koristen, pa za konkreten primer to ne velja. Me preseneča, da je bil izbran za tisk. Izraža manjko ustvarjalne ideje in zanašanje na simbole spolnosti je zelo tradicionalna poteza iskanja bližnjic za doseganje pozornosti. In to je to. Tu se konča domet plakata. Plakat je z vidika spreminjanja vedenja sporočilno reven, več pa pove o kreatorjih samih."

V času epidemije, ko sta v družbi na eni strani prevladovala strah in negotovost, na drugi pa odgovornost vsakega posameznika kot pomembnega člena te družbe, se je izkazalo, da so zdravstvene razmere ter naš odnos do zdravja in higiene zelo pomembni dejavniki odgovornega državljanstva. Da smo morali začeti opozarjati na (in izvajati) redno in dosledno higieno kašlja, umivanja rok, socialne distance in sploh na dejstvo, da bolni ne hodimo v javnost, se nam je morala zgoditi epidemija filmskih razsežnosti, ki je zaenkrat terjala že več kot 340.000 smrtnih žrtev po vsem svetu (podatki WHO). Gospodarstvo je obstalo in z vseh koncev poročajo o hudi recesiji. 

Plaktivatu in 244 idejnim rešitvam je zagotovo treba priznati tako sporočilno kot družbeno pomembnost. Slednjemu, ki se sklicuje na ‘humornost’, pa tega zagotovo ne. Je žaljiv do nas posameznikov, do vseh, ki so v zadnjih mesecih zaradi covida-19 izgubili bližnjega ali pa vir preživetja.