Finančna pomoč in solidarnostni dodatki: kdaj, komu in kako do njih?

Krizni dodatek za zaposlene v višini 200 evrov

Krizni dodatek v višini 200 evrov morajo delodajalci ob decembrski plači izplačati vsem delavcem, ki so decembra delali, ob pogoju, da njihova zadnja izplačana plača ne presega dvakratnika minimalne plače. To pomeni, da ni bila višja od 1.881,16 evra (2x940,58). Dodatek pripada tudi zaposlenim preko javnih del.

Delavec je upravičen do kriznega dodatka za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno, ali delo opravlja na sedežu delodajalca, od doma ali z druge lokacije. Prav tako mu dodatek pripada za prazničen ali drug dela prost dan. Kriznega dodatka pa ne dobi za dneve, ko je odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih odsotnosti.

Zaposleni za krajši delovni čas dobijo sorazmerni del dodatka, ob izračunavanju upravičenosti pa se upošteva sorazmerni znesek dvakratnika minimalne plače. 

Slednje ne velja za tiste, ki delajo krajši čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju ali starševskem dopustu. Njim namreč pripada polni dodatek. Pri določitvi limita se upošteva dvakratnik plače, ki bi jo delavec prejemal, če bi delal s polnim delovnim časom.

Od kriznega dodatka se ne obračunajo niti prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine, prav tako se ne všteva v davčno osnovo.

Upošteva se plača, kot je opredeljena v 126. členu Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 (osnovna plača + dodatek za delovno uspešnost + dodatki + plačilo za poslovno uspešnost). V izračunu limita je treba upoštevati tudi vsa izplačana nadomestila plač, na primer starševsko in bolniško nadomestilo. Pri tistih, ki so se decembra šele zaposlili, se upošteva v pogodbi določena plača oziroma novembrsko izplačilo, če so pred tem delali pri drugem delodajalcu. 

Finančna uprava bo delodajalcem krizni dodatek povrnila, vendar pa morajo najkasneje do konca februarja prek eDavkov oddati ustrezno izjavo. Ta bo na voljo v drugi polovici januarja. 

Vračanje neupravičeno prejetih sredstev za izplačilo povračil delavcem na začasnem čakanju 

PKP 7 to predvideva v 89. členu, nanaša pa se na primere, ko delodajalec naknadno ugotovi, da ne izpolnjuje pogoja upada prihodkov. 

Zavezanec izjavo za vračilo prejetih povračil nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo vloži prek portala eDavki. Izjava bo na voljo predvidoma v začetku februarja 2021. 

Začasni ukrepi za verske uslužbence

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 700 evrov na mesec za oktober, november in december, kar pomeni, da jo bodo izplačali za nazaj. Upravičeni so verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki zaradi posledic covida-19 dejavnosti ne smejo opravljati oziroma jo opravljajo v močno omejenem obsegu. Več podrobnosti najdete v dokumentu na dnu članka. 

Enkratni solidarnostni dodatek za otroke

PKP 7 predvideva 50 evrov solidarnostnega dodatka za vsakega otroka. Prejme ga eden od staršev oziroma rejnik otroka do starosti 18 let s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki dejansko živi v Sloveniji. 

Staršem, ki prejemajo otroški dodatek, za to ni treba storiti nič, tisti, ki ga ne, pa morajo za vsakega otroka izpolniti posebno vlogo na eDavkih. Oddati jo je treba do 31. januarja. 

Staršem, ki prejemajo otroški dodatek, in rejnikom otrok, starih do 18 let, bo dodatek izplačan do konca meseca, pri ostalih pa bo izplačilo odvisno od časa oddaje vloge. 

S PKP 7 se do konca epidemije za 100 evrov poveča dodatek za družine s tremi in za 200 evrov za družine s štirimi ali več otroki. Dodatek bo izplačan do 31. januarja. Redni dodatek za veliko družino se bo izplačal kot običajno, v mesecu aprilu.

Dodatek za nego otroka se povečuje za 100 evrov. Poračun višjega dodatka za oktober, november in december 2020 v višini 300 evrov se bo izvedel do 31. januarja 2021. Od januarja 2021 bo znesek dodatka za nego višji do konca epidemije.

Prav tako bo izplačan enkratni solidarnostni dodatek v višini 500 evrov za vsakega otroka, rojenega od 1. januarja 2020. Izplačilo bo izvedeno po uradni dolžnosti, posebne vloge ni treba vlagati. Izplačilo za otroke, ki so se rodili do sprejetja zakona, bo izvedeno do 31. 3. 2021. Za otroke, ki se bodo rodili po uveljavitvi zakona, bo znesek izplačan v treh mesecih po rojstvu. Enkratni solidarnostni dodatek za novorojence se ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

Solidarnostni dodatek za študente

Do dodatka so upravičeni redni in izredni višješolski in visokošolski študenti, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, se v tekočem študijskem letu izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih in na dan 19. oktobra 2020 niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 

Vloga je na voljo na eUpravi, oddati jo je treba do konca meseca. Študentom, ki bodo vlogo vložili do 25. januarja opolnoči, bo dodatek nakazan do 31. januarja, tisti, ki jo bodo vložili med 26. in 31. januarjem, pa ga bodo prejeli februarja. Rok za nakazilo velja za upravičene in popolne vloge.

Pomoč za izvedbo hitrih testov 

Gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga so upravičeni do pomoči v višini 40 evrov na zaposlenega za izvedbo hitrih antigenskih testov. Pomoč ne bo izplačana tistim, ki imajo neporavnane davčne obveznosti v višini več kot 5.000 evrov. Vlogo je treba preko eDavkov oddati najkasneje do 30. januarja. 

Oprostitev plačila DDV

Oprostitev plačila DDV velja od vključno 31. decembra 2020 do vključno 31. decembra 2022 za:

a) Cepiva proti covidu-19, ki jih odobrijo pristojni organi v Republiki Sloveniji (Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)) oziroma Evropski uniji (Evropska agencija za zdravila (EMA) 

- in vitro diagnostične medicinske pripomočke za covid-19 s pridobljenim certifikatom oziroma ustrezno oznako ter

b) storitve, ki so neposredno povezane s cepivi oziroma in vitro diagnostičnimi medicinskimi pripomočki iz prejšnje točke, v zvezi z zdravljenjem oziroma ohranjanjem zdravja. 

Na podlagi te oprostitve DDV ima davčni zavezanec pravico, da uveljavi odbitek DDV, ki so mu ga zaračunali njegovi dobavitelji oz. izvajalci.

Dohodnina: kateri dodatki so izvzeti?

V osnovo za odmero dohodnine za leti 2020 in 2021 se ne vštevajo dodatki zaposlenih za delo v rizičnih razmerah, za nevarnost in posebne obremenitve pri izvajalcih socialno varstvene in zdravstvene dejavnosti ter pri uradu oskrbo in integracijo migrantov in pri zunanjih izvajalcih, ki opravljajo delo pri katerem od navedenih izvajalcev. 

Prav tako se ne vštevajo v letno davčno osnovo za odmero dohodnine dodatki za delo zaradi začasne razporeditve k izvajalcu v mreži javne zdravstvene službe, izvajalcu v mreži javne službe na področju socialnega varstva institucionalno varstvo ali izvajalcu krizne namestitve v primerih povečanega obsega dela. 

Iz davčne osnove bodo izvzeti tudi dodatki javnih uslužbencev (plačne skupine J, ki opravljajo delo v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in so v času epidemije pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije), zaposlenih v okviru javnih del ter dijakov in študentov za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za covidom-19.

Delodajalci morajo do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto sporočiti podatke o zaposlenih, ki so jim bili izplačani dodatki v letu 2020 oziroma 2021 in višino izplačanega dodatka.

Spremembe pri namenitvi dela dohodnine za donacije

Davčni zavezanec lahko po novem zahteva, da se za financiranje upravičencev do donacij nameni 1 odstotek dohodnine, in ne pol odstotka, kot je veljalo doslej. Donacijo je mogoče nameniti tudi več kot enemu upravičencu. Odstotke se v tem primeru zaokroži na desetinko odstotka, skupni znesek pa ne sme presegati enega odstotka. 

Odstotki namenitve dela dohodnine, veljavni na dan 31. 12. 2020, se podvojijo, razen če rezident svojo zahtevo spremeni. Spremembe je mogoče sporočiti do 31. maja letos. 

Med upravičence so dodatno uvrstili tudi nevladne organizacije, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu ter so vpisane v ustrezno evidenco. Vendar pa bo natančen seznam objavljen šele sredi maja.  

Davčna izvršba

PKP 7 predpisuje začasno omejitev začetka postopkov davčne izvršbe, in sicer se davčna izvršba začne samo v nujnih zadevah. Ukrep je začasen in velja do 31. 1. 2021, vlada pa ga lahko podaljša za tri mesece. 

Zadeva se šteje za nujno, če davčni organ utemeljeno pričakuje, da bo plačilo obveznih dajatev ali drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje, po prenehanju ukrepa onemogočeno ali precej oteženo. Takšni primeri so na primer, ko dolžnik odtujuje svoje premoženje, prenaša opravljanje svoje dejavnosti na drug poslovni subjekt, ko v zadevi grozi zastaranje idr..

Ukrep začasno omejuje le začetek novih postopkov davčne izvršbe (t. j. izdajo novih sklepov o izvršbi), ne vpliva pa na postopke davčne izvršbe, ki so bili začeti že pred uveljavitvijo tega zakona. Postopki davčne izvršbe, ki so že v teku, se nadaljujejo, pri čemer davčni organ upošteva vse ukrepe oziroma omejitve, ki so posledica epidemioloških razmer (prodaje premičnin se izvedejo zgolj po postopkih, ki ne omogočajo stika med potencialnimi kupci ipd.).

Prejemki, ki so izplačani na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, se izvzamejo iz izvršbe in iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja. Izvzetje ne velja za prejemke, ki so izplačani na podlagi interventnih zakonov in predstavljajo nadomestilo plače (npr. povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem, ki so na čakanju) ali plačilo za opravljene storitve (npr. prejeta denarna sredstva na podlagi unovčenih turističnih bonov).

Ukrep velja od dneva uveljavitve PKP 7, torej od 31. 12. 2020. 

Obročno plačilo neupravičeno prejetih sredstev

Zavezanec lahko zaprosi za obročno plačilo v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev, zamudne obresti se v tem času ne zaračunajo. V primeru zamude pri plačilu posameznega obroka z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. V tem primeru je zavezanec dolžan plačati zamudne obresti od neplačanega zneska davčnih obveznosti po 0,0247-odstotni dnevni obrestni meri.  

Vlogo za obročno odplačevanje se odda preko portala eDavki, v njej pa mora navesti dejstva in priložiti ustrezna dokazila, iz katerih izhaja izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov kot posledica epidemije bolezni covid-19 (npr. sklicuje se lahko na Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, izgubo naročil, odpovedi pogodb poslovnih partnerjev,  onemogočeno delovanje na tujem in domačem trgu, motena oz. prekinjena dobava surovin, ustavitev projektov itd.).

Če se na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov o zavezancu utemeljeno pričakuje, da bo plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, se plačilo obveznosti ustrezno zavaruje. Možnosti so: bančna garancija, garantno pismo zavarovalnice, cirkulirani certificirani ček, avalirana menica, gotovinski polog ali vknjižba zastavne pravice v ustrezen register.

Pozor! Plačilo posameznega obroka je vedno treba izvršiti z referenco oziroma sklicem, ki je naveden v izreku odločbe o odobritvi obročnega plačila. Če plačilo obroka ni izvršeno s tem sklicem, se plačilo lahko porabi za pokritje drugih obveznosti in obrok ostane neplačan, kar je lahko razlog za razveljavitev odobrenega obročnega plačila.

Odmera obveznosti iz kmetijstva

Zavezancem za dohodnino od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki se jim dohodek ugotavlja na podlagi pavšalne davčne osnove, se za leti 2020 in 2021 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 % katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junij 2020 oziroma na dan 30. junij 2021, in davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih v višini 35 % pavšalne ocene dohodka na panj, kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junij 2020 oziroma na dan 30. junij 2021.

Pri odmeri pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest za leto 2020 se lastnikom gozdov, ki so fizične osebe, upošteva katastrski dohodek gozdnih zemljišč v višini 50 %, kot je bil ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020.