DZ potrdil šesti protikoronski zakon: delno kritje fiksnih stroškov podjetij

Državni zbor sprejel je šesti protikoronski paket sprejel s 51 glasovi za in 11 proti - z veliko koalicijskimi amandmaji, s pomočjo glasov stranke DeSUS pa je bil sprejet tudi opozicijski amandma, s katerim se staršu otroka s posebnimi potrebami krije bolnišnične stroške.

Vlada je v predlogu šestega protikoronskega zakona, ki ga je poslancem predstavil premier Janez Janša, predvidela ukrepe za pomoč gospodarstvu in zaščito delovnih mest, med najpomembnejšimi pa je delno kritje fiksnih stroškov podjetij. Janša je uvodoma pojasnil, da je bilo v dosedanjih protikorona paketih za dodatek k plačam tistih, ki so bili izpostavljeni in dodatno obremenjeni v času epidemije, izplačanih skoraj 200 milijonov evrov. "Daleč največ sredstev je šlo v dosedanjih protikorona paketih za pomoč tistim, ki delajo in pomoč podjetjem, da se ta delovna mesta ohranjajo. Preko 300 milijonov evrov smo namenili za nadomestilo plač tistim, ki začasno čakajo na delo," je pojasnil.

O PKP6 pa: "Gre za paket ukrepov, s katerimi želimo ohraniti kondicijo družbe, države in gospodarstva tudi za čas po epidemiji," je dejal premier. S šestim protikoronskim zakonom se bo podaljšal ukrep subvencioniranja čakanja na delo, pri čemer je Janša omenil, da je za manjša podjetja namesto 80-odstotnega povračila nadomestila plač s strani države, kot velja zdaj, predvideno povračilo v celoti. "Vlada želi preprečiti povečanje nezaposlenosti in želi ohranjati gospodarstvo v stanju, da bo lahko začelo nemoteno delovati, ko bo kriza minila," je poudaril.

Predlog zakona prinaša še številne druge rešitve, Janša je med njimi izpostavil zagotovitev informacijske tehnologije za šolanje na daljavo, subvencioniranje zaščitne opreme za študente in dijake s področja zdravstvene dejavnosti ter sobivanje starša z otrokom v bolnišnici. Staršem, katerih otroci v času epidemije ne obiskujejo vrtca, varstva ne bo treba plačati, učenci iz socialno šibkih družin bodo prejeli topel obrok, je nadaljeval. "Verjetno edini na svetu uvajamo tudi financiranje zaščitne opreme za športnike," je dodal.

Spomnil je na predhodnih pet protikoronskih zakonov, s katerimi se je pomagalo gospodarstvu in državljanom. Daleč največ sredstev je šlo za pomoč tistim, ki delajo, in za pomoč podjetjem, da se ta delovna mesta, je povedal premier. Vsak prebivalec Slovenije je prejel turistični bon, izplačali so solidarnostni dodatek upokojencem in drugim ranljivim skupinam. "Pozabili nismo na nikogar," je dejal. Spomnil je, da predlog zakona podjetjem med drugim ponuja tudi možnost odloga plačila davkov in odplačevanja posojil, ter ocenil, da s tem lahko zdržijo na trgu toliko časa, dokler kriza ne bo minila in bodo spet lahko začela poslovati kot v preteklosti. Preoblikuje se tudi jamstvena shema za likvidnostna posojila podjetij.

Janša je še povedal, da bodo v sedmem paketu poskušali pogled usmerit v čas, ko bo epidemija premagana. Govorimo o naslednjih treh mesecih, optimisti pričlakujemo, da bo cepivo uspešno ustavilo epidemijo pri nas in v Evropi, je dejal.

Finančni minister Andrej Šircelj pa je pojasnil, da želi vlada preprečiti povečanje nezaposlenosti in ohraniti gospodarstvo, da bo, ko bo kriza minila, začelo gospodarstvo nemoteno delovati. Robert Polnar (DeSUS) je pojasnil, da Odbor za finance meni, da je protikoronski paket ustrezna prilagoditev in nujna stvar v teh časih, poslanka Levice Violeta Tomič pa meni, da vlada epidemijo izrablja za doseganje svojih ciljev, tudi koruptivnih. 

Poslanec NSi Jožef Horvat pa je med drugim pojasnil, da PKP6 zasleduje eno najpomembnejših vrednot, to je solidarnost. Marko Bandelli (SAB) pa pravi, da so v zakonu pomanjkljivosti, ki sistemsko posegajo v zakonodajo, nekatere celo v temeljne človekove pravice. 

Kaj še prinaša šesti protikoronski paket?

Že v ponedeljek je odbor DZ za finance iz predloga zakona črtal podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Tako so predlagali poslanci koalicije, ki ureditev te problematike načrtujejo v posebnem zakonu. So pa natančneje zapisali, da bo višina delnega povračila izplačila nadomestila plače po novem omejena z višino povprečne plače v državi. Država bo še naprej prispevala 80 odstotkov izplačanega zneska.

Koalicija je nameravala majhnim podjetjem ponuditi subvencioniranje čakanja na delo v polnem znesku, vendar je na seji prišlo do zapleta in so glasovanje o tem ter še nekaterih drugih dopolnilih preskočili. Janja Sluga (SMC) je napovedala, da bodo to vsebino v zakon poskušali vključiti na plenarni seji v sredo. "Ukrepi so dobri, naši državljani pa jih potrebujejo in pričakujejo." Šesti protikoronski zakon je po njenih besedah hiter odziv na probleme, ki so nastopili zaradi drugega vala epidemije.

Finančni minister je sicer na včerajšnji novinarski konferenci predlagano spremembo podrobneje predstavil. Podjetje bo lahko zaprosilo za 100-odstotno nadomestilo čakanja na delo. Vendar bo najvišji znesek, ki ga bo lahko v tem okviru prejelo, 800.000 evrov, saj je to evropska omejitev višine državne pomoči. Lahko pa bo zaprosilo za 80-odstotno nadomestilo, v tem primeru omejitve ni.

Vlada v šestem protikoronskem zakonu predlaga še podaljšanje moratorija na odplačevanje kreditov do 31. januarja prihodnje leto z možnostjo dodatnega podaljšanja za šest mesecev. Sproščena je jamstvena shema, ki bankam omogoča, da dobijo jamstvo za kredite podjetjem; zgornja meja posojila se bo dvignila na 25 odstotkov prihodkov, odpadla pa bo zahteva obveznega pobota. 

Ukrepi bodo tudi na drugih področjih; tako denimo v času, ko otroci ne morejo v vrtec, tega ne bo treba plačevati, prav tako ne bo treba plačevati bivanja v študentskih domovih. Vlada bo za izobraževanje zagotovila tudi sredstva za telekomunikacijsko opremo.

V novem protikoronskem zakonu so tudi predvideni dodatki za delo v sivih in rdečih conah, poenostavitev prijave dela na domu, možnost sklica virtualnih skupščin in oprostitev DDV za zaščitno in medicinsko opremo. 

Za šport oprostitev plačila najemnin in sofinanciranje nakupa zaščitnih sredstev

Med ukrepi PKP6  sta tudi dva ukrepa, ki sta namenjena tudi športnim organizacijam. Te bodo oproščene plačila najemnin objektov v državni ali lokalni, občinski lasti. Prav tako se bo sofinanciral nakup zaščitnih sredstev.

Pri slednjem to pomeni sofinanciranje zaščitnih mask, razkužil in druge podobne opreme. Ni pa v to vključeno sofinanciranje testiranj za novi koronavirus.

Generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Blaž Perko je dejal, da so testiranja za športnike predlagali zato, ker dela ne morejo opravljati drugače, kot da so testirani, kar za večino drugih poklicev ne velja. Pa vlada potem tega ni uvrstila med predloge za sprejem v DZ, ker naj bi bila to izjema od splošne prakse.

OKS je sicer predlagal skupaj 29 ukrepov, pet skupaj z današnjima je bilo sprejetih, dva pa delno. Že pred tem so bili sprejeti možnosti vračila kupnine za vstopnice v obliki vrednotnic z enoletnim rokom unovčenja. Omogočen je bil trening registriranim športnikom, ter tudi tekmovanja.

Prilagojeni oziroma poenostavljeni so bili postopki za pridobitev sredstev ter obenem smiselno prerazporejena namembnost porabe glede na omejitev dejavnosti iz letnega programa športa na nacionalni in lokalni ravni. To pomeni, da so prilagojeni roki in načini, ko je mogoče koristiti sredstva, saj številne dejavnosti v tem času niso dovoljene.

Sprejet je bil tudi ukrep povračila nadomestila plače in oprostitev plačevanje prispevkov za socialno varnost za zaposlene v športnih organizacijah, zasebne športne delavce in poklicne športnike.

Izvršni odbor OKS in predsednik slovenskega olimpijskega gibanja Bogdan Gabrovec sta na današnji seji izpostavila, da večina predlogov OKS ni bila udejanjena. Izrazili so upanje in pričakovanja, da jih bodo sprejeli vsaj nekaj v naslednjem, takoimenovanem razvojnem paketu.

OKS to utemeljuje z velikim izpadom dogodkov zaradi sprejetih ukrepov za zajezitev epidemije. Med 17. in 24. novembrom je OKS po marcu letos ponovno izvedel anketo, v kateri je sodelovalo 333 športnih organizacij. Športne organizacije so navedle, da so kot posledico epidemije doživele skupni izpad v višini 22,084 milijona evrov.

Podrobneje so športne organizacije navedle, da imajo izpad sponzorstev v višini 6,3 milijona, pri donacijah 977.000, pri vadninah v višini 2,9 milijona, vstopnicah na športne dogodke 3,5 milijona, zaradi odpovedi športnih dogodkov 4,4 milijona, pri TV prenosih dva milijona, pri oddajanju športnih objektov 244.250 in zaradi drugih razlogov, kot so sredstva občin, prodaja in izposoja športne opreme, 1,7 milijona.

Na drugi strani so zabeležile nepredvidene dodatne višje stroške v skupnem znesku 1,6 milijona, od tega 900.000 za testiranja novega koronavirusa, 367.719 za nakup zaščitne opreme in dezinfekcijskih sredstev ter 285.041 za druge stroške, kot so spremembe režimov potovanj in prilagajanja prenosov športnih dogodkov zaradi prepovedi prisotnosti gledalcev in podobno.

Višje kazni za tiste, ki ne spoštujejo omejitve zbiranja na javnih krajih

Kljub nasprotovanju opozicije predlog zakona prinaša tudi občutno zvišanje kazni za tiste, ki v času epidemije ne bi spoštovali omejitev zbiranja na javnih krajih. Zdaj lahko kršitelje doleti globa v višini od 400 do 4000 evrov, po novem pa bo kazen za pozivanje k takšnim kršitvam ali njihovo organiziranje lahko segla do 10.000 evrov.

V smiselnost zvišanja kazni je podvomila tudi Sluga, ki je povedala, da bodo do obravnave na plenarni seji pripravili dopolnilo, s katerim bi višino kazni omejili na največ 5000 evrov, izreči pa bi jo bilo mogoče le za organiziranje in ne že za nagovarjanje h kršitvam.

Opozicija združeno proti aroganci te oblasti

Opozicija v današnji obravnavi predloga šestega protikoronskega zakona opozarja, da poleg dobrih ukrepov vsebuje tudi takšne, ki s premagovanjem koronske krize niso povezani. 

Poslanci opozicijskih SD, LMŠ, Levice in SAB so medtem vložili amandma glede 57. člena predloga zakona, ki podaljšuje rok veljavnosti akreditacij visokošolskim zavodom. Predlagana sprememba v 57. členu določa, da visokošolskim zavodom spremenjenih pogojev ni več treba izpolnjevati pri prvem, pač pa pri drugem podaljšanju akreditacije, s čimer je podaljšan rok za izpolnjevanje zaostrenih pogojev. 

S sprejemom predloga naj bi namreč nastala materialna korist za  Novo univerzo v lasti Petra Jambreka, ki bi, čeprav ne bi izpolnjevala pogojev, še naprej prejemala javna sredstva. Tako so danes poslanci opozicijskih strank SD, LMŠ, Levica in SAB vložili amandma.

Brane Golubović (LMŠ) je poudaril, da se težave določenih skupin prebivalstva in podjetij samo še poglabljajo. Če so spomladi ukrepi čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa dosegli svoj namen, pa pri drugem valu to ni več dovolj. "Vladi še vedno ni uspelo najti učinkovitih odgovorov za vse prizadete," je dejal in zahteval rešitve predvsem za storitveni sektor.

Jani Prednik (SD) je ugotovil, da predlog zakona ne vsebuje niti enega ukrepa, ki bi ga odlikovala hitrost in enostavnost. Vlada tokrat podjetjem ponuja delno kritje fiksnih stroškov, a Prednik meni, da to "krvavečemu gospodarstvu ne bo dovolj". "Potrebujemo resen fokus na zavarovanje zaposlenosti in ohranitev gospodarske dejavnosti," je zahteval.

Kot je na izjavi za javnost pojasnil Marko Koprivc iz SD, skušajo "tako še zadnjič preprečiti določilo, ki priviligira Jambrekovo zasebno univerzo".  Po njegovi oceni skuša določilo v imenu borbe proti epidemije nagraditi prijatelje Janše in njegove 'pajdaše'. 

Poslanka Levice Nataša Sukič meni, da gre za 'podtaknjence', ki nimajo nobene veze z epidemijo. "Aroganca je šla tako daleč, da si koalicija predstavlja, da bo uzakonila korupcijo," je dejala. Jambrek, ki je blizu Janši, si je po njeni oceni privoščil lobiranje na ministrstvu za šolstvo, kjer je izposloval člen, ki bo, kot je poudarila, 'uzakonjena korupcija'. 

Univerza bo tako, kljub temu da ne izpolnjuje pogojev, na mesec prejela 175.000 evrov javnega denarja, kar na leto znaša dva milijona, je še pojasnila Sukičeva. "Skušamo vsaj omiliti sramoto, zmanjšati to izpuhtevanje javnega denarja za univerze, ki jih je računsko sodišče označilo za nekaj, kar zmanjšuje ugled slovenskim univerzam".

Sukičeva je še dodala, da se bodo opozicijske stranke borile tudi proti 'norim kaznim', ki so predvidene za kršitelje  omejitve zbiranja na javnih mestih. "Predstavljajte si kakšnega reveža. Ga bodo prisilno izselili iz stanovanja, da bo poplačal te hojsizme?" V opoziciji se bomo združeno borili proti nezaslišani aroganci te oblasti, je še dodala.

Aljaž Kovačič iz stranke LMŠ pa je dejal, da bi ministri morali ščititi svoje področje, da pa je ministrica Simona Kustec verjetno edina na svetu, ki tega ne dela. "Namesto, da bi reševala probleme, ki so nastali z zaprtjem šol, se ukvarja z vračanjem uslug," je dodal. 

Marko Bandelli iz SAB pa je ocenil, da bi s členom reševali univerzo, ki sploh ni univerza, saj teh pogojev ne izpolnjuje. "Vlada je ponovno pripravila protikotoronski zakon s podtaknjenci, ki sledijo izključno interesom največje vladne stranke," je dejal.

Bandelli je pozdravil namero vlade, da z zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije covida-19 naslovi težak gospodarski položaj in podaljša nekatere ukrepe, ki so se izkazali za učinkovite. A v njem so tudi določbe, ki v interventni zakon nikakor ne sodijo in celo posegajo v temelje človekove pravice, je opozoril.