Novih sevov pri nas doslej nismo odkrili, kmalu možnost testiranja z grgranjem?

"Vesel sem, da imam možnost deliti popolnoma sveže informacije, ki smo jih pridobili v zadnjih nekaj urah. Na inštitutu za mikrobiologijo, kjer spremljamo pogostost okužb in viruse, v zadnjem mesecu in pol pa zelo intenzivno tudi, kateri sevi se v Sloveniji pojavljajo, nismo zaznali novih sevov novega koronavirusa," je na dopoldanski vladni novinarski konferenci o aktualnem stanju v zvezi z epidemijo bolezni covid-19 uvodoma sporočil predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec.

Diagnostika sicer poteka na dve ustanovah. Poleg omenjenega inštituta jo opravlja še Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). "Inštitut pokriva polovico vsega PCR-testiranja in z veseljem lahko povem, da smo skozi naše res naporne raziskave ugotovili, da od oktobra do konca leta v delu, ki ga pokriva naš inštitut, ni bilo zaznati britanskega seva ali južnoafriškega genotipa," je poudaril še enkrat. Po njegovih besedah je zaenkrat to zelo dobra novica, saj se obe različici širita hitreje in precej bolj 'uspešno'. Takšni rezultati tako pomenijo, da v osrednjem delu novi sevi tako najbrž niso bili vzrok za takšno stanje epidemije, kot ga trenutno imamo.

Z uvedbo hitrih antigenskih testov se je sicer zelo povečala možnost testiranja, število testiranih je vsak dan višje, kar je - tako Petrovec - pomembno za spremljanje epidemije in blaženje posledic. Zato se tudi oni zavzemajo za to, da bi bilo testiranje čim širše dostopno (tudi na mobilnih mestih), saj je izjemnega pomena, da lahko ljudje izvejo in preverijo svoje zdravstveno stanje kjerkoli in kadarkoli, brez kakršnih koli ovir. "Na NLZOH hkrati potekajo številne optimizacije in raziskave o tem, kaj lahko še ponudimo in kako kakovostni oziroma koliko zanesljivi so ti testi. Mislim, da bomo te odgovore v kratkem lahko dobili," je dejal.

Veseli jih možnost uvedbe novih načinov testiranja, ki bodo po navedbah predstojnika mikrobiološkega inštituta morda primernejši za otroke in tiste, ki imajo težave z odvzemom brisa nosno-žrelnega predela. Ena od teh drugačnih možnosti je z grgranjem.

Petrovec pa je ob tem pozval tudi vse, ki imajo to možnost, predvsem zdravstvene delavce, da se cepijo. "V kolikor jim je ponujena možnost cepljenja, naj jo izkoristijo. Ker samo na tak način bomo kos epidemiji in se bomo lahko čim prej vrnili v okvire normalnega življenja," je poudaril. Pomembno je namreč, da cepljenje naprej poteka in se nemoteno izvaja, kot je bilo predvideno. "Da se čim prej precepi najbolj ogrožene, v režimu, kot je predviden – druga doza v tritedenskem zamiku in se jih tako čim prej zaščiti."

Ob tem ga veseli novica, da bo v kratkem kot kaže registrirano še eno cepivo. Podjetje AstraZeneca, ki je cepivo razvilo v sodelovanju z oxfordsko univerzo, je na Evropsko agencijo za zdravila (EMA) namreč vložilo vlogo za registracijo.

Na to se je v nadaljevanju konference navezal tudi vladi govorec za covid-19 Jelko Kacin. "Če bo februarja izdana registracija za vektorsko cepivo AstraZenece, bo to tretje cepivo, ki bo na voljo," je dejal. Vlada RS pa se po njegovih besedah dogovarja tudi za dobavo dodatnih odmerkov cepiva naveze Pfizer-BioNTech, s katerimi bi tako lahko nadomestili izpadle odmerke Moderne.

Na vprašanje, ali bo Slovenija od podjetja Moderna dobila toliko odmerkov cepiva, kot ji pripada, ali smo naročili manj, Kacin pojasnjuje, da Slovenija ni zmanjšala svojega naročila, je pa Moderna države seznanila, da imajo težave in ne morejo dobaviti vseh odmerkov. "Ne sme biti to podlaga za kakršnekoli špekulacije, da se je Vlada RS čemurkoli odrekla," je jasen.

Navezujoč se na promocijsko kampanjo cepljenja, ki je v pripravi, pa je vladni govorec poudail, da vlada z odzivom zaposlenih v domovih starejših občanov na cepljenje ni zadovoljna, sploh glede na to, da je bil največji delež umrlih prav tam. Ob tem pričakuje, da bodo naredili vsaj tisto, kar je minimum. "Ti ljudje imajo možnost, privilegij, da se cepijo pred drugimi," je poudaril in se ob tem dotaknil vprašanja, ki se jim ob (ne)zainteresiranosti za cepljenje poraja: Ali je kadrovska struktura tam izzivom primerna? "To so vprašanja, ki zahtevajo premislek in ustrezne odzive," je dodal.

Ga pa veseli, da se interes za cepljenje na splošno povečuje. "Ker Moderna svojih obveznosti ni sposobna izpolniti, bo morda interesa več. Nam pa ostaja malo več časa za pripravo kampanje," je navedel ter še enkrat pozval vse državljane, naj se cepijo, brž ko bo mogoče.

Da nikoli in nikdar ni odveč znova spodbuditi in apelirati na vse zaposlene v DSO-jih in v zdravstvu, da se odločijo za cepljenje, meni tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. "Na ministrstvu ne stojimo križem rok, ob vsaki priložnosti ponavljam, naj se vendarle odločijo za cepljenje. Na ministrstvu pripravljamo številne video vsebine, ki bodo pomagali k temu nagovoriti zaposlene v zdravstvu, kampanjo bo zagnal tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)."

Opisal pa je tudi, kolikšno je po njihovih informacijah zanimanje za cepljenje v DSO-jih. "Cepljenih je od 20 do 30 odstotkov zaposlenih v domovih za starejše. V črnomaljskem domu je na primer cepljenih 30 odstotkov zaposlenih, v Metliki nekaj manj, na ravnih vseh DSO-jev pa je v tem razponu." Na državni ravni je bilo tako v DSO-jih 'porabljenih' okoli 13.000 cepiv, od tega 9500 pri stanovalcih, ki covida-19 niso preboleli, 3000 pa za zaposlene. A ker vemo, da je vseh zaposlenih v domovih za starejše po državi približno 12.000, to pomeni, da se jih je doslej cepila le okoli četrtina. "Žal je to precej nižje, kot bi pričakovali, in prenizko, da bi lahko nudili zadostno varnost pred covidom-19 vsem stanovalcem," je ob tem še poudaril minister.