Delež cepljenih in tistih, ki to še nameravajo narediti, presegel 70 odstotkov

Najnovejša raziskava Valicona je pokazala izrazito poslabšanje indeksa normalnosti, kar so sicer v času slabših epidemioloških razmer že večkrat zaznali. 

Indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja razmer, je tokrat dosegel vrednost –39, kar je občutno manj kot v začetku septembra, ko je ta indeks dosegel vrednost –19. Podobne vrednosti so sicer izmerili tudi lani jeseni in pozimi oz. na vrhuncu drugega vala okužb. Kljub temu pa tokrat opažajo bistveno drugačno porazdelitev odgovorov znotraj ocene osebnega doživljanja razmer, saj bistveno bolj izstopajo odgovori, kjer anketiranci trenutno situacijo opisujejo kot "povsem brezupno" (6 %, lani decembra 3 %) in "kritično, na trenutke kaotično" (19 %, lani decembra 14 %). Še vedno sicer prevladuje delež anketirancev, ki trenutno situacijo opisujejo kot "neprijetno, utrujajočo" (45 %). 16 % vprašanih situacijo opisuje kot "sprejemljivo, nekako gre", 14 % pa kot "normalno, glede na nove razmere", pri čemer je delež prvih nižji kot lani v času drugega vala, delež drugih pa višji.

Že nekaj časa opažajo, da dojemanje epidemije ni več toliko povezano le z epidemiološko situacijo oz. je lahko celo ob enakem številu okužb bistveno drugačno kot v preteklih obdobjih epidemije. Na osebno doživljanje razmer nedvomno vplivajo tudi drugi dejavniki, ki tako ali drugače posegajo v življenje prebivalcev, tokrat je k precejšnjemu porastu tistih, ki situacijo dojemajo kot zelo negativno, očitno prispevala tudi razširitev PCT-pogoja na skoraj vsa področja javnega življenja.

To potrjujejo tudi ostali kazalci, kot je indeks zaskrbljenosti, ki predstavlja razliko med (bolj) zaskrbljenimi in (bolj) nezaskrbljenimi, ki kažejo, da se siceršnje doživljanje razmer počasi umirja ali celo izboljšuje. Indeks zaskrbljenosti je tokrat dosegel vrednost 13, kar je za devet odstotnih točk manj kot pred dvema tednoma, ko so izmerili precej večji delež zaskrbljenih oz. je ta indeks dosegel vrednost 22.

Indeks optimizma, ki predstavlja razliko med deleži odgovorov gre (zelo) na bolje in gre (zelo) na slabše, sicer še naprej pada, a se tudi ta trend po več izrazitih negativnih skokih počasi očitno umirja. Tokrat je dosegel vrednost –48, kar je za tri odstotne točke manj kot pred dvema tednoma. 

Opažajo tudi večji padec indeksa finančnega stanja, ki predstavlja razliko med aktualnim in pričakovanim izboljšanjem finančnega stanja in je dosegel vrednost 2 (pred dvema tednoma 15). To bi utegnil biti prvi znak zaznavanja ali pričakovanja rasti cen, čemur bodo pri Valiconu v prihodnje namenili nekoliko več pozornosti. 

Indeks potrošnje, ki predstavlja razliko med dejanskim in pričakovanim povečanjem oz. znižanjem potrošnje, pa po večjem padcu v začetku septembra tokrat ostaja pri vrednosti –22. To je sicer še vedno precej višja vrednost kot v času prvega in drugega vala epidemije.

Tokrat opažajo tudi padec indeksa kakovosti življenja, ki predstavlja razliko med deležem teh, ki menijo, da je njihovo življenje slabše ali precej slabše, in deležem teh, ki odgovarjajo, da je njihovo življenje boljše ali precej boljše kot pred epidemijo. Tokrat je dosegel vrednost –46, kar je za sedem odstotnih točk nižje kot pred dvema tednoma oz. se tudi ocena situacije glede na stanje pred epidemijo počasi spet poslabšuje, kljub nekoliko višjim vrednostim v času poletnih mesecev.

Pogoj PCT deli javnost skoraj na pol, izražena namera cepljenja dosegla 71 % 

V raziskavi so preverjali tudi, kakšno je osebno stališče anketirancev glede odloka, ki velja od srede 15. septembra in po katerem je obvezno upoštevanje PCT-pogoja v skoraj vseh dejavnostih in na vseh javnih mestih. Dobra polovica oz. 53 % anketirancev se z odlokom ne strinja, pri čemer jih je dobra tretjina oz. 36 % zelo proti, 17 % pa bolj proti PCT-pogoju. Za PCT-pogoj, kot ga poznamo sedaj, je 47 % anketirancev, pri čemer jih je slaba četrtina (24 %) zelo za, podoben delež (23 %) pa bolj za.

Ponovno so preverjali tudi odnos do cepljenja proti covidu-19, ki ga podpira 63 % vprašanih, 37 % vprašanih pa je proti. To razmerje je sicer precej podobno kot pred dvema tednoma, so pa tokrat zaznali višjo namero cepljenja. Ponovno namreč zaznavajo porast teh, ki so že vsaj enkrat cepljeni, in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili. Seštevek vseh znaša 71 %, kar je najvišja do sedaj izmerjena vrednost. K temu je prispeval predvsem večji delež cepljenih (62 %), delež teh, ki bi se verjetno cepili, ostaja isti kot pred dvema tednoma (6 %), delež teh, ki bi se zagotovo cepili, pa je tokrat manjši (3 %, pred dvema tednoma 6 %). Nekoliko sta se znižala tudi deleža teh, ki se verjetno ne bodo cepili, in teh, ki se zagotovo ne bodo cepili. Delež prvih znaša 13 % oz. je za dve odstotni točki manjši kot pred dvema tednoma, delež drugih pa je padel za eno odstotno točko in dosegel vrednost 16 %. Skladno s tem sta se povzpeli tudi minimalna in maksimalna dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let. Prva je dosegla vrednost 75 %, druga pa 84 %, kar je še nekoliko več kot pred dvema tednoma, ko so sicer izmerili najvišjo vrednost teh dveh indikatorjev.