Zaradi pandemije ujeti na odročnem otoku. 'Pazimo, da nam zaloge trajajo čim dlje'

35-letna Natalie Poole inštruktorica potapljanja iz Devona v Angliji je na otok Kjun Pila prispela 19. marca, kjer je nameravala ostati en mesec, da bi skupaj s še štirimi drugimi prostovoljci okoljevarstvene organizacije Ocean Quest Global delala na zaščiti bližnjega koralnega grebena. Skupina je zdaj na odročnem delu otoku ujeta brez nastanitve ali udobja medtem ko čakajo na rešitev.  Gre za dve prostovoljki in tri prostovoljce iz Anglije, Madžarske, Kanade, Malezije in Francije.

Reševalna ladja bi morala po skupino priti že 5. maja, vendar pa so prevoz odpovedali po tem, ko sta tako Mjanmar kot bližnja Tajska podaljšali omejitev gibanja. 

"Zame je najtežja stvar, da ne vemo, kako dolgo bomo še tukaj," je dejala Britanka. "Smo zelo majhna skupina ljudi, ki živi v zelo omejenih, zaprtih razmerah. V naših mislih so seveda naše družine doma, kar prinaša dodatno napetost. Skušamo sprejemati stvari iz dneva v dan," je opisala vzdušje med "ujetniki" otoka. 

Ker se niso pripravili na tako dolgo bivanje na otoku, je skupina doživela pravo "brodolomsko" pustolovščino, saj se morajo znajti, da lahko preživijo. Kamp so si zgradili iz odpadkov in plastike, ki jo je naplavilo na plažo, iz bambusa, žakljev in steklenic pa so si naredili koče za bivanje. Da bi lahko preživeli, so izkopali vodnjak, ustvarili ognjišče, večino hrane naberejo na otoku, ko jim živil, ki jih pripeljejo iz najbližjega resorta, zmanjka. Najbližja "človeška naselitev" je resort Awei Pila, ki je oddaljen 15 minut plovbe z gumenjakom in kjer si skupina priskrbi pitno vodo, se lahko stušira in pride do (slabe) internetne povezave. 

"Moramo biti zelo pozorni na to, koliko pojemo. Jemo zelo osnovno hrano in pazimo, da nam zaloge trajajo čim dlje," je dejala Britanka in dodala, da se zgodi tudi, da so bili več dni lačni. 

Prostovoljci upajo, da jih bodo z otoka rešili še preden se začne deževna doba in preden se med skupino ne razplamtijo napetosti. "Ugotovila sem, da ne glede na to, kako sproščena in v zenu sem mislila, da sem, v trenutkih osamljenosti in težkih trenutkih fizične in mentalne utrujenosti, še vedno izgubim nadzor in neham biti prisebna in mirna. In ne glede na to, kako prijazna in vesela sem ponavadi, ko sem zaprta na relativno majhnem otoku z neznanci, postanem muhasta, tečna in brez motivacije ," pravi Natalie. 

Natalie, ki je tudi učiteljica in bi morala biti v tem času že nazaj v Devonu, kjer bi poučevala v poletni šoli, upa, da bo nova ladja ponje prišla še ta mesec. Do takrat pa si čas na otoku krajša s potapljanjem, raziskovanjem otoka in pobiranjem smeti, ki jih vsak dan naplavi na peščeno obalo.