Predsednik NSi in podpredsednik vlade Matej Tonin je v izjavi medijem ob robu odprtja Mladinskega strateškega foruma v Mariboru izrazil željo, da bi Slovenija tudi v jeseni ostala odprta. "Zato je cepljenje edina prava rešitev. Kdor ima zadržke, obstaja na voljo še vedno testiranje," je dejal. Po njegovem mnenju bomo lahko tudi v jeseni ohranili čim bolj normalen način življenja, če se bomo v ustrezni meri precepili.
Vlada namreč v nedavno sprejetih odlokih uvaja pogoj PCT (preboleli, cepljenih, testirani). To pomeni, da se bodo zaposleni v številnih dejavnostih, med drugim na področju javnega prevoza potnikov, različnih storitvenih dejavnostih itd., ki niso cepljeni proti covidu-19 in ga niso preboleli, morali po 23. avgustu testirati na okužbo z novim koronavirusom na vsake 48 ur s hitrim antigenskim testom oz. na 72 ur s PCR-testom.
Poleg tega po 23. avgustu država ne namerava več kriti stroškov presejalnega testiranja s hitrimi antigenskimi testi, razen za izjeme. Tistim, ki se bodo morali testirali za potrebe opravljanja svojega dela, bo glede na zakon o varnosti in zdravju pri delu stroške testa kril delodajalec. Zakon o varnosti in zdravju pri delu sicer določa, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljen materialni in socialni položaj.
Cena hitrega antigenskega testa bo predvidoma 12 evrov, od 23. avgusta pa dokazilo o negativnem rezultatu testa na novi koronavirus s testom PCR ne bo smelo biti starejše od 72 ur od odvzema brisa, dokazilo s hitrim testom pa ne starejše od 48 ur od odvzema brisa.
V skupnosti socialnih zavodov proti obremenjevanju domov za starejše s stroški hitrih testov
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije na podlagi uredbe sklepajo, da med izjemami, ki jim bo država po 23. avgustu krila stroške hitrega testiranja, ni zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih. To pomeni, da bo država krila stroške hitrih testov le za stanovalce, ne pa tudi za zaposlene.
"Naše stališče je, da mora stroške hitrega testiranja nujno kriti proračun, še posebej, če so testiranja obvezna, ne pa da se z njimi dodatno obremenjuje domove, kajti posledično se to prevali na oskrbnine, ki pa jih plačujejo stanovalci in njihovi svojci," so opozorili.
Na vprašanje, koliko je cepljenih zaposlenih v domovih za starejše, so odgovorili, da povsem ažurnih podatkov o tem nimajo. Po podatkih iz ankete, ki so jo izvedli sredi junija, se je v povprečju cepila malo več kot polovica zaposlenih. Dejanska stopnja zaščite pa je večja, saj je covid-19 prebolelo več kot 40 odstotkov delavcev v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle. "Del zaposlenih je tako še vedno znotraj devetmesečnega obdobja, ko so zaščiteni in lahko cepljenje še odložijo. Prav tako so od izvedbe ankete nekateri domovi že organizirali ponovna skupinska cepljenja ali pa jih načrtujejo," so še pojasnili.
V skupnosti kot tudi v domovih za starejše sicer doslej niso prejeli še nobenih uradnih pojasnil glede uredbe o testiranju in kritju stroškov za to. Tudi v šolstvu in na občinah opozarjajo, da o tem uradno še niso bili obveščeni, ne vedo niti, od kod vzeti sredstva.
KOMENTARJI (606)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.