Pandemijo bi lahko preprečili, množica neuspehov vodila v 'katastrofalno krizo človeštva'

Pandemija koronavirusa je katastrofa, ki jo je bilo mogoče preprečiti, v poročilu, ki ga je naročil generalni direktor WHO, ugotavlja neodvisna skupina za pripravljenost in odziv na pandemijo (IPPPR). Vrsta slabih odločitev, zamud in omahovanja ter tudi zanikanja je vodila v "katastrofalno krizo človeštva", v smrt najmanj 3,3 milijona ljudi po vsem svetu in opustošenje svetovnega gospodarstva. Več milijonov življenj ne bi izgubili v pandemiji, če bi se svetovni voditelji pravočasno oziroma hitreje odzvali. 

Kot glavna razloga za uničujoče posledice po svetu navajajo neuspešno pripravo in zamude pri odzivu na izbruh, povzema Guardian. 

Komisija, ki sta jo vodili nekdanja premierka Nove Zelandije Helen Clark ter nekdanja predsednica Liberije Ellen Johnson Sirleaf, je našla "šibke člene na vseh točkah verige". Priprave so bile "nedosledne in premalo financirane", WHO je imela premalo pooblastil, sistem hitrega obveščanja pa prepočasen. "Globalno vodstvo je bilo odsotno." 

 Clarkova je februar 2020 opisala kot "mesec izgubljenih priložnosti za preprečitev pandemije, ko se je veliko držav odločilo čakati in videti", kaj se bo zgodilo. "Ponekod so začeli sprejemati ukrepe šele ko so se začele polnili postelje na intenzivnih oddelkih bolnišnic. Takrat pa je bilo že prepozno, da bi preprečili učinek pandemije. Sledilo je prerivanje za osebno zaščitno opremo, na način 'zmagovalec pobere vse'. Po vsem svetu so bili zdravstveni delavci pripeljani do meja, število okužb, obolelih in smrti pa je naraščalo." 

Sirleafova pa poziva k ukrepanju: "Obstaja veliko pregledov preteklih zdravstvenih kriz, ki vključujejo tudi smiselna priporočila. A ta ležijo na policah Združenih narodov in na vladnih policah, na njih pa se nabira prah." Njihovo poročilo ugotavlja, da večina držav po svetu "enostavno ni bilo pripravljenih na pandemijo". 

Komisija tako poziva k radikalnim spremembam, med drugim k večjemu financiranju WHO, ki bi lahko hitreje ukrepal. Ter oblikovanje sveta za globalne zdravstvene grožnje na ravni svetovnih voditeljev ter konvencijo o pandemiji. Tako pozivajo k zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v tem letu, ki bi sprejela politično deklaracijo. Želijo tudi zavezo voditeljev bogatejših držav, da bodo preostalemu svetu dostavljale cepivo. 

Države skupine G20 bi morale oblikovati mednarodni finančni instrument za prihodnje pandemije, ki bi lahko letno namenil od pet do deset milijard dolarjev za boljšo pripravljenost ter bi imel na voljo 50 do 100 milijard dolarjev za primer krize. Kot se je izrazila Clarkova, "bo investiranje milijard v pripravljenost danes rešilo bilijone v prihodnosti, kar je sedanja pandemija tako jasno ponazorila".

Delo WHO pa je bilo oteženo, tudi zaradi mednarodnih predpisov na področju zdravja, še ugotavljajo. Predpisi, ki določajo, kdaj lahko WHO razglasi izredne razmere na področju javnega zdravja mednarodnih razsežnosti, so bili na primer sprejeti leta 2007 - med drugim pa organizacijo zavezujejo k zaupnosti ter ji preprečujejo hitro ukrepanje. Vsak dan šteje, še dodajajo neodvisni strokovnjaki, ki menijo, da bi izredne razmere lahko razglasili že 22., namesto šele 30. januarja. 

Strokovnjake še močno skrbi trenutna hitrost širjenja virusa ter novih različic. Vsaka država mora sprejeti ukrepe za zajezitev širjenja, dodajajo.