Janša: Pogodba z AstraZeneco naj bi bila slaba, nekdo bo moral odgovarjati

"Sestanek je bil koristen," je ocenil premier Janez Janša. Ocenil je, da so zdaj vsi udeleženi dobili občutek, s kakšnimi dilemami se srečuje vlada. Kot je dejal, bo odslej izmenjava informacij pogostejša, ponovno se bodo srečali čez mesec dni oziroma pred zaostritvijo ukrepov, če bo to potrebno. 

"Obžalujem, da jih ni, ker bi sicer slišali te informacije in bi govorili manj neumnosti," pa je dejal glede odsotnosti LMŠ in Levice. Ocenjuje, da se bo zato zdaj znova javno razčiščevalo o določenih vprašanjih, ki bi lahko odgovore dobila danes.

Glede (ne)naročanja cepiva Pfizer/BioNTech pa je dejal, da "obžaluje, da se odsotni niso mogli seznaniti z dejstvi," saj so danes govorili tudi o tem. "Lani je veljalo, da bo prvo cepivo cepivo AstraZenece in na podlagi tega so se države članice odločale predvsem za to cepivo. Potem pa so bili zapleti in prvo odobreno je bilo Pfizerjevo cepivo," je pojasnil.

Pri nas je to dogajanje sovpadalo tudi z odstopom ministra za zdravje in Janša pravi, da je takrat ukazal, da takoj naročijo dodatno cepivo. "Do takrat pa je bila ne le pri nas favorizirana AstraZeneca in danes teh dilem sploh ne bi bilo, če bi podjetje dobavljalo cepivo v skladu s pogodbo," je poudaril. In to nedobavljanje je danes tisto, kar, tako pravi premier, vpliva na precepljenost. "Nobena članica ni naročila premalo cepiva. Naročili smo sedem milijonov doz cepiva za dva milijona prebivalcev. Problem je nastal v tem, da eno od teh podjetij ne dobavlja količin, ki bi jih moralo."

"Tiste države, ki so naročile več cepiva Astra Zeneca, so danes po precepljenosti daleč zadaj oziroma pod povprečjem EU," je dejal premier. "Mi smo v  decembru naročili za najvišjo možno količino dodatnega cepiva Astra Zeneca. Ta iniciativa, da Evropska unija naroči 100 milijonov dodatnih doz cepiv je prišla s strani nemškega ministra za zdravje in konkurirali smo za toliko, kolikor lahko dobimo in dobili smo milijon dodatnih doz," je dejal predsednik vlade in ob tem dodal, da je Slovenija v prvem kvartalu po precepljenosti nad povprečjem.

"Konkurirali smo tudi za dodatne količine takoj, ko je bilo mogoče, odobrenih smo dobili nekaj manj kot pol milijona doz Pfizerja, vendar pa ta pogodba vsaj do včeraj zvečer še ni bila podpisana," je dejal predsednik vlade in dodal, da je Pfizer doslej tudi edino podjetje, ki se je držalo rokov in dobav.

Obregnil se je ob odsotnost sankcij za AstraZeneco: "Kako je mogoče, da podjetje dobavlja pol manj in ni sankcij?" Računa, da bo ta zaplet razrešen. "Se pa ne bo razrešilo v nekaj dneh, zato smo predlagali korektivni mehanizem," je pojasnil. S tem bodo skušali od drugih podjetij dobiti dodatna cepiva. "Včeraj ponoči sem dobil sporočilo predsednice Evropske komisije, da je prva dobava že realizirana. Na jutranjem sestanku pa smo zahtevali dodatne količine in dopolnitev pogodbe z AstraZeneco."

Janša sicer pravi, da je po nekaterih informacijah za zaplete z AstraZeneco kriva slaba pogodba – za kar "bo moral nekdo odgovarjati". Tudi zato, ker je v razvoj tega cepiva šel evropski denar. "Imamo informacije, da je pogodba slaba in jo podjetje izkorišča iz komercialnega razloga. Cena tega cepiva v Evropi je nizka, na trgu izven EU pa veliko višja. Kolegi iz Češke so me obvestili, da so dobili komercialno ponudbo po več kot šestkratni ceni."  "Sam osebno, pa tudi moji kolegi po Evropi terjamo, da se te pogodbe s podjetji, ki zagotavljajo cepiva javno objavijo, zato da bo konec špekulacij, kaj v pogodbah dejansko piše in da se ugotovi, zakaj Astra Zeneca ne dobavlja toliko cepiv kot bi jih morala in zakaj ne trpi nobenih sankcij za to."

Predsednik vlade je spomnil tudi na včerajšnji sestanek na Dunaju s petimi evropskimi kolegi, kjer je poudaril, da si ne predstavlja situacije, če bi polovica evropskih držav dosegla 60-odstotno precepljenost, druga polovica pa 30-odstotno do poletja in bi to pomenilo, da je polovica Evrope odpravila epidemijo, drugi del pa ne.

"Lahko pride do resne politične krize v Evropi. V drugi polovici leta prevzemamo vodenje Sveta EU. S tem se takrat ne želimo ukvarjati, v optimističnem vzdušju želimo graditi okrevanje po epidemiji, zato na ta problem opozarjamo sedaj," pravi Janša. "Predlagali smo sklep, da do začetka poletja Evropska unija zagotovi dovolj cepiva za 70-odstotno precepljenost vseh odraslih Evropejcev."

"V primeru novega vala ne začenjamo iz nič"

Zdravstveni minister Janez Poklukar je po srečanju dejal, da je bil pogovor konstruktiven. "Pogovarjali smo se o tretjem valu, kajti 17 evropskih držav ima ta teden slabše rezultate kot v preteklem tednu. Zavedamo se, da so meje obvladovanja krize vezane na kapacitete zdravstva. V bolnišnicah imamo okoli 450 covidnih bolnikov in v primeru novega vala ne startamo iz nič, ampak 450, zato sproščanja niso mogoča. Mora pa vse skupaj temeljiti na strategiji, zato moramo slediti strategiji cepljenja," je dejal. Po njegovem je pomembno, da ljudje vedo, kaj jih čaka, saj to odvrača dvome. 

"Stroka je pozvala politiko, da proti epidemiji nastopi poenoteno in v primeru slabših razmer zavzame skupno stališče, ki ga bodo prebivalci razumeli v širšem krogu in drugače. Dogovorili smo se, da bi se srečevali enkrat mesečno, v primeru poslabšanja pa tudi pogosteje," je še povedal zdravstveni minister, ki meni, da so danes pokazali, da "se lahko kljub razburkanosti političnega morja" pogovarjajo. 

Danes torej sicer odmeva, da naj Slovenija ne bi naročila dovolj cepiva BioNTech/Pfizer. "Dejstvo je, da je Slovenija skladno z informacijami, ki so bile, kandidirala za najobetavnejša cepiva. A se je nato zgodilo obratno, AstraZeneca ni prišla z obljubljenimi količinami. So pa takoj, ko so to opazili, na ministrstvu za zdravje intervenirali. Cepiva za Slovenijo je naročenega dovolj, je pa res, da dobave zaostajajo, predvsem pri AstraZeneci. Po intervenciji pa imamo pogodbo za dodatnih 912.000 odmerkov Pfizerja, čakamo še odobritev dodatnih 400.000 in 300.000 odmerkov cepiva Moderna," je pojasnil Poklukar, ki pravi, da sta trenutno ključni zadevi dobava in razdeljevanje cepiva. 

Srečanje je pozdravila tudi vodja svetovalne skupine Mateja Logar, ki je poudarila, da je epidemiji povsem vseeno za politiko. "Vemo, da še nismo na varni strani, sodelovanje stroke in politike je zato zelo pomembno, ker ne gre samo za vprašanje zdravstva. Ker smo v skupini večinoma strokovnjaki zdravstva, pa potrebujemo informacije tudi o drugih strukturah države," je poudarila. "Vesela sem, da smo lahko pojasnili ideje svetovalne skupine, kje vidimo težave, na kaj moramo biti pozorni. Seveda se znotraj skupine vedno ne ujemamo povsem, imamo pa po sestankih neko enotno mnenje skupine, naš cilj pa je, da sistem ne deluje le za covidne, ampak tudi druge bolnike."

Glede ukrepov, ki bi jih danes strokovna skupina predlagala vladi, je Logarjeva dejala, da epidemiološka slika večjih sprememb ne dopušča, da pa bodo preverili stanje po regijah. 

Počivalšek bi glede na vse ukrepe pričakoval boljšo zdravstveno situacijo

Prvak SMC Zdravko Počivalšek pravi, da je na sestanku pozval, da "kljub težavam naredimo korak naprej in sodelujemo, da bi se s to krizo bolje spopadli". "To ne pomeni, da zakopljemo vse bojne sekire, ampak vsaj na tem segmentu združimo vse sile," je dejal. Med prioritetami je izpostavil skrb za preživetje gospodarstva, pri čemer nam gre na področju industrije relativno dobro: "So pa težave na področju storitvenih dejavnosti, kjer smo določene dejavnosti povsem zaprli." Prav zaradi tega bi pričakoval, kot je poudaril, boljšo zdravstveno situacijo.

Ocenil je tudi, da gre za psihološko krizo, in dejal, da upa, da se bo sproščalo, kar je mogoče, kršitelje pa kaznovalo. "Sodržavljane moramo prepričati, da je to problem, ki se ga moramo lotiti skupaj. Pred nami so kritični trenutki, upam, da bomo uspeli omejiti širjenje tretjega vala in krmariti med potrebami zdravstva in gospodarstva ter situacijo do poletja pripeljati do točke, ko se začne obnova gospodarstva. Če bomo našli minimalno možnost sodelovanja med opozicijo in koalicijo, bomo uspešnejši," je še poudaril. Je pa izrazil obžalovanje, da LMŠ in Levica na sestanek nista prišli. 

Glede odpiranja teras gostinskih lokalov pa pravi, da so "bolj ali manj rumene tri regije" in da bi bilo treba z odpiranji nadaljevati, da pa bodo še izmenjali stališča s svetovalno skupino. Bi pa po njegovem morali tudi razmišljati o omejenem odpiranju namestitvenih kapacitet. "Ko smo odprli terase v dveh regijah, smo dokazali, da se da narediti korak naprej brez poslabšanja situacije," je dejal minister, ki pravi, da bodo o tem govorili tudi na seji vlade. 

Tonin: Sestal se je konstruktivni del politike

Prvak NSi Matej Tonin meni, da se je danes srečal konstruktivni del politike: "Današnja diskusija je bila koristna, opozicija je videla, kako razmišlja zdravstvena stroka, da vlada deluje v soglasju s stroko in da ni diskrepance, čeprav se morda ustvarja takšen vtis."

"Koalicija bo upoštevala predloge stroke," pa je dejal o tem, ali bo vlada odslej pri sprejemanju ukrepov upoštevala tudi opozicijo. 

Glede zapletov s cepivom pa je dejal, da "ne ve, čemu napovedana ustavna obtožba služi oziroma služi le delitvi, ker Slovenija ni naročila premalo cepiva, težava je, da naročeno cepivo ni dobavljeno". 

"Dovolj je represije"

Tudi predsednica SD Tanja Fajon je ocenila, da je šlo za koristen sestanek. "Rešitve moramo iskati skupaj. Izpostavila sem nekaj stvari. Zdi se mi ključno sporočiti, da v Sloveniji ni enotnosti glede cepljenja, imamo necepljene starostnike in bolnike s kroničnimi boleznimi, cepljenih pa je nekaj mladih," je dejala in poudarila, da pričakuje, da bo vlada to popravila. "Cepivo je rešitelj, zato sem predsednika vlade vprašala, ali se je Slovenija zakalkulirala," je nadaljevala. Z odgovori ni bila zadovoljna, zato bodo pri SD vztrajali, da do njih pridejo.

"Danes se je bila po letu dni prva priložnost pogovarjati s celotno svetovalno skupino, kar ni prav. Jasno sem povedala, da sestava skupine ni ustrezna. Pričakovala bi, da jo vodi epidemiolog," je dejala. "Ko gre za ukrepe, pa je dovolj represije. Ljudje so prestrašeni, ko govorimo o policijski uri, kaznih za mladoletnike, ki želijo v šolo. Ko ukrepi trajajo predolgo, imajo obraten učinek. Pričakujem še več sestankov s strokovno skupino in da sodelujemo, ker gre za skupen izziv," je dejala. 

Glede podpore ustavni obtožbi je dejala, da jo bodo preučili. Poudarila pa je, da meni, da tudi Evropa ni odigrala svoje vloge. Bodo pa za več odgovorov sklicali sestanek odbora za zdravje. 

V SAB nezadovoljni z odgovori

Generalni sekretar SAB Jernej Pavlič pa je dejal, da so že pred sestankom izrazili pričakovanje, da bo govora tudi o tem, kaj vse je šlo v drugem valu narobe – glede na to, da država beleži veliko umrlih, ob tem pa smo imeli izjemno dolgo zaprte šole. "Pričakovali smo, da bo strokovna skupina spregovorila o dobrih in slabih ukrepih v drugem valu, a na nobeno od vprašanj nismo dobili konkretnih odgovorov," je dejal. 

"Zanimalo nas je, kaj je stroka priporočala, pa tega vlada ni storila, in kaj je uvedla, pa ni bilo priporočilo stroke," je dejal in povedal, da so želeli, da bi se s tem izognili napakam v tretjem valu. "Od vlade pričakujem, da bo pod drugi val potegnila črto. Nismo pa dobili odgovorov, ki smo jih pričakovali," je bil jasen. Glede ustavne obtožbe pa se bo stranka še posvetovala. 

"Današnje srečanje je bilo bolj politično kot strokovno," pa meni prvak SNS Zmago Jelinčič, ki pa je zadovoljen, da se bodo še srečali. "Ko bom videl ustavno obtožbo, jo bom pa komentiral," pa je v zelo kratki izjavi dejal o zapletih v zvezi s cepivom. 

Pahor: Ni še konec, je pa luč na koncu tunela

Kot je sklicatelj srečanja, predsednik republike Borut Pahor, dejal po srečanju, pa so se danes zbrali politični in strokovni voditelji, ki jim je zaupano, da čim prej in v zadovoljstvo vseh zaključijo zdravstveno krizo. 

"Usoda nam je naložila, da kljub razlikam ali zaradi njih skušamo najti najboljše odgovore, ki jih postavlja kriza. Zato smo se odločili, da to nadaljujemo skupaj. Z ostalim svetom se še vedno učimo, kateri ukrepi so najuspešnejši, razumemo, da se je treba razmeram prilagajati, in koristilo nam bo, da se o ukrepih posvetujemo," je dejal Pahor in napovedal, da se bodo, če ne prej, sestali čez mesec dni. 

"Zrelost politike je mogoče ocenjevati po tem, kako se je sposobna osredotočiti na premagovanje zdravstvene krize. Seveda so tudi druga vprašanja, ki ne morejo povsem z dnevnega reda, je pa okrevanje družbe in države tisto, kar nas še posebej povezuje, razumevanje, da smo skupaj močnejši, je bistvenega pomena," je še poudaril Pahor. 

"Posvet ne nadomešča institucij, pripomore pa k temu, da se bolje razumemo in iščemo rešitve. Ni še konec, čeprav je luč na koncu tunela," je še dejal Pahor.