Iztek ukrepa čakanja na delo, vavčerji prenosljivi v družini, 50 evrov tudi otrokom

Vlada je na današnji, 17. redni seji zaključila z obravnavo predloga Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije bolezni covid-19 za državljane in gospodarstvo (#PKP3). V sredo ga bodo predstavili še poslancem koalicije, nato ga bo vlada tudi potrdila in poslala v obravnavo v DZ, je na Twitterju zapisal premier Janez Janša.

Predlog tretjega protikoronskega zakona kot osrednja ukrepa predvideva shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ter pomoč gostinstvu in turizmu. Turizmu namerava vlada priskočiti na pomoč tudi s turističnimi boni - predlog med drugim predvideva bone za vse prebivalce Slovenije, tudi mladoletne. Osnutek zakona je sicer že pred tem obravnaval Ekonomsko-socialni svet (ESS).

Na ESS razočaranje zaradi predvidenega izteka ukrepa čakanja na delo

Socialni partnerji so bili po seji ESS zadovoljni, da zadnji osnutek tretjega protikoronskega zakona povzema usklajeno shemo skrajšanega delovnega časa, a razočarani, ker ne vključuje podaljšanja čakanja na delo. Novost v zadnji različici pa je 110 milijonov evrov za kritje izgub v zdravstvu.

Kot sta po seji ESS povedala generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole in predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, so v zadnji različici osnutka novega interventnega zakona praktično v celoti upoštevane v ponedeljek dogovorjene rešitve za shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. V tem delu so zato tako sindikati kot delodajalci zadovoljni.

Ukrepa naj bi bili deležni delodajalci, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Subvencionirano naj bi bilo delo zaposlenih, skrajšano na 20 do 36 ur tedensko, subvencije, ki naj bi jih bilo mogoče koristiti največ pet mesecev, pa bi znašale od 448,52 do 112,13 evra.

Predlog večinoma sledi avstrijskemu modelu, vladna stran pa je po besedah Jerkičeve danes zagotovila, da bo za ta ukrep zagotovila toliko sredstev, kot bo potrebnih. Minister za delo Janez Cigler Kralj je sicer prejšnji petek dejal, da bodo ukrep kot del aktivne politike zaposlovanja financirali z evropskimi sredstvi in da je vreden od 500 milijonov do milijarde evrov.

Na drugi strani pa osnutek zakona ne upošteva v ponedeljek že usklajenega predloga, da bi se ukrep čakanja na delo, ki poteče z 31. majem, podaljšalo za tri mesece za vse panoge, pri čemer naj bi bili pogoji za koriščenje ukrepa ostrejši. V zadnjem osnutku je tako obveljalo, da se čakanje na delo ohrani zgolj za turizem in gostinstvo, pa še to le za en mesec.

"Tu je pomembno poudariti, da ne gre le za turizem, temveč tudi za turizem, ki je najprej res doživel največji padec. A prepričani smo, da posledice krize trpi celotno gospodarstvo, zato morajo ukrepi zajeti kar največji del gospodarstva," je izpostavil Smole, ki verjame, da bi čakanje tudi v prihodnje koristilo številnim podjetjem.

Generalni sekretar ZDS sicer še ni izgubil upanja, da bo vlada ESS v tem delu še prisluhnila. Šele potem bodo lahko ocenjevali izplen socialnega dialoga za tretji protikoronski zakon, je dodal.

Bone bodo dobili vsi prebivalci Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so ali bodo letos stari najmanj 18 let

V zadnji različici je tudi nekaj novosti glede turističnih bonov, ki naj bi znašali 200 evrov. Po zadnjem predlogu naj bi bili do 200-evrskega vavčerja upravičeni vsi polnoletni državljani Slovenije, tudi samozaposleni, vsi upokojenci in kmetje, s čimer se je na Twitterju včeraj že pohvalila predsednica stranke Desus Aleksandra Pivec. Prejeli bodo bon za prenočitev v domačih hotelih ali kampih; veljavni naj bi bili do konca leta. Bon ne bo vplival na regres za letni dopust.

Bodo pa vavčerji po poročanju Radia Slovenija prenosljivi v družini: med brati, sestrami in med starši in otroki. Ne bo v fizični obliki, temveč bo Furs pridobil podatke iz registra nastanitvenih obratov. 

Kot pa je v oddaji 24UR ZVEČER dejal vodja vladne delovne skupine Matej Lahovnik, bodo to 'prenosljivost' bonov pravno-formalno še uredili, bodo pa bone v vrednosti 50 evrov prejeli tudi otroci. Štiričlanska družina bo tako denimo prejela 'pomoč' v obliki 500 evrov vrednega bona, prenosljivost pa bo po Lahovnikovih besedah pomenila, da bodo stari starši bone lahko na primer podarili vnukom.

Predvidena je tudi pomoč avtobusnim prevoznikom in žičničarjem.

V osnutku zakona pa se je povsem na novo, tako Jerkičeva, znašlo področje zdravstva. Za pokrivanje izgub, ki so nastale ob epidemiji novega koronavirusa, naj bi šlo 110 milijonov evrov. Potem ko je bilo v smernicah, ki so jih socialni partnerji prejeli v petek, predvideno, da staršem, ki junija otrok ne bodo dali v vrtce, teh ne bo treba plačati, pa ta ukrep zdaj ni več predviden, je dodala sindikalistka.

So se pa na delojemalski strani po njenih besedah ogradili od dela osnutka, ki ureja investicije oziroma omejuje nevladnike. Predvideno je namreč, da bi se podaljšalo zaostritve za sodelovanje naravovarstvenih in okoljevarstvenih organizacij v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Ne glede na vse pa je socialni dialog, ki je potekal za pripravo tretjega protikoronskega zakona – ob petkovi in današnji seji ESS ter ponedeljkovem usklajevanju na delovnih skupinah socialnih partnerjev – "najboljši približek socialnemu dialogu, ki ga predvidevajo pravila ESS, v času te vlade", je ocenila Jerkičeva. Znova so sicer imeli problem tempa, da ni bilo popolnega soglasja ESS, pa ni ne nenavadno ne presenetljivo, je sklenila.

Delodajalci v turizmu krepijo pozive vladi k pomoči sektorju

Predstavniki delodajalskih združenj v turizmu pa pred sprejemanjem tretjega protikoronskega zakona krepijo pozive vladi k pomoči sektorju. Želijo si predvsem podaljšanja subvencioniranja čakanja na delo do konca leta in so razočarani, da je ta ukrep izginil iz vladnih načrtov. Če turizem ne bo dobil ustrezne pomoči, napovedujejo črn scenarij.

Direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Fedja Pobegajlo je na novinarski konferenci v Ljubljani spomnil, da je bil turizem prva od gospodarskih panog, ki je občutila posledice globalne krize zaradi širitve novega koronavirusa, zato je bila tudi prva, ki je skupno oblikovala predloge ukrepov za državno pomoč.

Že v začetku marca so se tako povezala vsa združenja v panogi in začela pripravljati predloge ukrepov. Prvi seznam predlogov so predstavili 3. marca, od takrat pa so vladi poslali 10 takšnih svežnjev. "Vladi smo tako poslali usklajena stališča in resničen glas turizma," je dejal Pobegajlo. Pozivom delodajalcev so se pridružili tudi predstavniki Sindikata delavcev gostinstva in turizma.

Tokratni šok za turizem je bistveno drugačen od šokov v zadnjih 20 letih, na primer finančne in gospodarske krize ali izbruha virusa sars. Takrat je turizem razmeroma hitro okreval, zdaj pa bo okrevanje bistveno počasnejše, saj bodo turistična potovanja za velik del ljudi med zadnjimi aktivnostmi, ki se jih bodo spet lotili. Za letos tako v panogi pričakujejo od 50- do 70-odstotni upad realizacije v panogi glede na 2019.

V sektorju po Pobegajlovih besedah kot izjemno koristen ukrep izpostavljajo subvencioniranje čakanja na delo. Sami bi si želeli njegovo ohranitev do konca leta, pričakovali pa so vsaj podaljšanje za štiri mesece.

A v zadnjih osnutkih tretjega protikoronskega zakona je bila predvidena ohranitev ukrepa le do konca junija. To pa je za sektor, ki se v celoti še ni niti spet zagnal in se sooča z izjemno negotovostjo glede obiska in zasedenosti zmogljivosti, velika težava, je opozoril Pobegajlo.

Zato delodajalce v turizmu skrbi, da bo v odsotnosti podaljšanja subvencioniranja čakanja na delo in drugih sistemskih ukrepov za turizem prišlo do izjemno slabih posledic za panogo. Delo v njej bi lahko izgubilo celo okoli 20.000 zaposlenih.

Glede na vse dosežke turizma v zadnjih letih, ki so se pokazali tudi v uspešnih prvih dveh mesecih tega leta, ko je panoga kljubovala vremensko zelo neugodni zimi, je čas, da turizem prejme konkretno pomoč, je dejal direktor TGZS.

Predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik je spomnil, da so bili hotelirji od sredine marca brez prihodkov, imajo pa ves ta čas visoke fiksne stroške. Tudi zato je izpostavil potrebo po učinkovitih rešitvah za zagotavljanje likvidnosti v panogi.

Slovenski turizem je po njegovih besedah ponos slovenskega naroda, a naravne in kulturne lepote "brez turističnih ponudnikov nimajo smisla". Če teh ponudnikov ne bomo ohranili, vidi "pogorišče in propad".

Ob tem je povedal, da je vlada sektorju kot alternativo shemi čakanja na delo ponudila subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Vendar pa ta po Jamnikovih besedah v hotelirstvu in večini turizma ni učinkovita, saj skrajšani delovnik za turizem ni uporaben.

Direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer je opozoril, da je bila zanje novica, da shema subvencioniranja čakanja na delo ne bo podaljšana do konca leta, velik šok, ni pa jim jasno, zakaj je do spremembe prišlo.

Ker je negotovost zelo velika, bi se lahko nekatere turistične družbe po njegovih besedah že sredi julija začele soočati z grožnjo insolventnosti in propada. Grozi tudi "socialna bomba, ki si je država ne bi smela privoščiti". Opozoril je tudi na nevarnost razprodaje slovenske turistične infrastrukture, saj "jastrebi vedno prežijo nanjo". Tudi tega si Slovenija ne bi smela dovoliti, je dodal.

"Če vlada ne bo sledila pozivom turizma, bo pokazala, da ji za turizem ni mar," je menil Altbauer in ocenil, da si tega ne želi. Zato jo je pozval, naj prisluhne panogi.

Vsi trije sogovorniki pa so pozdravili predlog za posebne neprenosljive turistične vavčerje za vse polnoletne državljane Slovenije. To bo lahko kratkoročno ublažilo padec v turizmu, a sam po sebi ukrep nikakor ni sistemski in ne predstavlja rešitve za sektor, so opozorili.

Pojasnili so, da bi bil učinek tega ukrepa res kratkoročen in ne bi dosegel vseh ponudnikov v enaki meri, obenem pa bi se lahko zgodilo tudi, da ga precej prejemnikov ne bi izkoristilo. Omenili so na primer starejše, tiste iz zdravstveno ogroženih skupin in socialno šibkejše. Veljal bi namreč le za nočitev z zajtrkom pri ponudnikih nastanitev, vse dodatne storitve bi bilo treba plačati iz lastnega žepa.

Prav tako slovenski gostje predstavljajo le četrtino vseh nočitev v normalnih letih, zato slovenski turizem ne more preživeti brez tujih gostov, so opozorili. Pogoj za to sta odprtje meja z vsemi sosednjimi državami in znotraj EU ter normalizacija razmer na vseh velikih tržiščih za slovenski turizem. Kar 60 odstotkov vseh tujih gostov v Slovenijo sicer pride iz Italije, Avstrije in Nemčije.

V tej luči Jamnika veselijo prizadevanja Nemčije, da bi čim prej sprostili prehode čez meje v EU za turiste, graja pa taktiko Avstrije, v kateri vidi protekcionizem za lasten turistični sektor.