Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih uvaja karanteno na domu in nadzor nad njenim izvajanjem. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) posameznika napoti v karanteno ob visokotveganem stiku z okuženo osebo, Policija pa ob prihodu osebe z območja z visokim tveganjem za okužbo.
Prostovoljna odločitev za podpis izjave je novost, ki jo prinaša predlog novele. S podpisom se bodo osebe zavezale, da bodo karanteno prestajale na domu, kar pomeni, da bodo sprejele obveznosti, ki izhajajo iz napotkov v izjavi in navodil NIJZ. "Ker gre za prostovoljno odločitev osebe in ne za oblastno odločitev organa, s katero bi osebi naložil dolžnost, novela zakona ne predvideva pravnega sredstva zoper izjavo," piše v obrazložitvi novega zakonskega predloga, ki ga je vlada že posredovala v DZ.
Za osebe, ki izjave ne bodo podpisale, novela zakona določa, da se jim odredi ukrep karantene na domu z odločbo ministrstva za zdravje. V tem primeru bo posameznik imel možnost vložitve pravnega sredstva zoper odločitev ministrstva.
Glede na predlog lahko oseba izjavo podpiše lastnoročno, z elektronskim podpisom ali na drug način v skladu z zakonom. Slednje, kot je razvidno iz obrazložitve členov, omogoča, da bo ob ustreznih informacijskih rešitvah v prihodnosti možen podpis oz. potrditev izjave tudi s spletno aplikacijo. Podatke za izjavo od osebe pridobi NIJZ oz. Policija, v prihodnje pa bo lahko preko informacijske rešitve oseba podatke posredovala sama in se ji bo na ta način avtomatično oblikovala izjava, ki jo bo nato podpisala oz. potrdila.
To bo lahko naredila, če bo denimo o visokotveganem stiku z okuženo osebo obveščena neposredno od okužene osebe ali preko mobilne aplikacije #OstaniZdrav, lahko pa tudi v drugih primerih, ko bosta z informacijskimi rešitvami oziroma s spletno aplikacijo omogočena poenostavitev postopkov, na primer ob prestopu meje, in hkrati zmanjšanje administrativnih bremen za ključne deležnike, je še razbrati iz predloga.
Izjava o seznanitvi z napotitvijo v karanteno na domu med drugim vsebuje razlog napotitve v karanteno na domu, čas trajanja karantene na domu in napotek, da mora biti oseba v času trajanja karantene na domu v samoosamitvi na naslovu bivanja, ob tem pa omejiti stike z osebami, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. V izjavi je tudi navedeno, da nespoštovanje napotkov v izjavi pomeni prekršek. Globe za kršitve so predvidene v razponu od 400 do 4000 evrov.
Zaposlena oseba mora delodajalca o napotitvi v karanteno obvestiti v 24 urah
Če je v karanteno napotena zaposlena oseba, mora v roku 24 ur o tem obvestiti svojega delodajalca. Kadar je z zakonom določeno, da osebi, ki prestaja karanteno na domu, pripada nadomestilo plače ali druge pravice iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva, lahko nadomestilo plače ali druge pravice uveljavlja z izjavo iz tega zakona.
Za izvajanje nadzora nad karanteno na domu predlog novele določa evidenco podatkov, ki jo upravlja NIJZ in do katere dostopa zdravstveni inšpektorat, glede na nov predlog pa tudi ministrstvo in Policija. Policija bo imela dostop do evidence, da "bo v okviru svojih nalog in pooblastil preverjala, ali je bila oseba, glede katere vodi policijski postopek, napotena v karanteno na domu oziroma ji je bila odrejena karantena na domu". Podatki iz evidence se bodo glede na predlog hranili dve leti po napotitvi osebe v karanteno na domu.
Vlada predlaga obravnavo novele zakona po nujnem postopku.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.