Organizacije za svobodo medijev zaskrbljene zaradi razmer v Sloveniji

V pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in podpredsednici komisije za vrednote in preglednost Veri Jourovi so izpostavili, da ponavljajoče se blatenje novinarjev ob poskusih vladajoče stranke, da bi vzpostavila večji nadzor nad javnimi mediji, v državi ustvarja vse bolj sovražno okolje za kitično poročanje, katerega temeljna vloga je bdenje nad odgovornim delom vlade.

V pismu, ki ga je IPI objavil na svoji spletni strani, so zapisali, da so od vrnitve premierja Janeza Janše na oblast v začetku lanskega leta pozorno opazovali, kako je vse pogosteje uporabljal Trumpovo taktiko napadov na novinarje na Twitterju in kritično poročanje zavračal kot lažne novice. S tovrstnimi komentarji so premier in drugi v SDS želeli medije razdeliti po ideoloških linijah, in sicer s stigmatizacijo liberalnih in osrednjih medijev kot lažnivcev in manipulatorjev, menijo. 

Poudarjajo pa, da ti napadi niso le retorični. Kot primer so izpostavili vnovično – že drugo v treh mesecih – ustavitev financiranja STA kot še en poskus, da bi izstradali agencijo za vire ter spodkopali njen trajnostni model financiranja in zaupanje javnosti v njeno novinarstvo.

"Ukrepi Ukoma kažejo na širša prizadevanja stranke SDS"

Podpisnice pisma menijo, da ukrepi Ukoma kažejo na širša prizadevanja stranke SDS, da bi si podredila poročanje agencije, zamenjala direktorja in spremenila uredniško politiko tako, da bi bila bolj naklonjena njeni politični agendi. Te skrbi so se okrepile prejšnji teden, ko je Janša pozval direktorja STA Bojana Veselinoviča, naj odstopi in odgovarja za "nezakonite dejavnosti". Podpisnice pisma so izrazile "ostro obsodbo te kršitve izvršilne oblasti" in ocenile, da je bil to doslej najjasnejši primer "neposredne sovražnosti vodstva SDS do agencije". Uporabo vladnega računa na Twitterju pa so izpostavile kot še en skrb vzbujajoč primer zlorabe državnih komunikacijskih kanalov s strani SDS za napade na medije.

Evropsko komisijo so pozvale, naj pri slovenskih oblasteh doseže, da bodo obnovile financiranje STA in nehale napadati njeno neodvisnost. "Če tega ne bo storila, bi bil lahko vitalen del medijskega ekosistema države žrtvovan za kratkoročne politične koristi vladajoče stranke," menijo.

Opozarjajo tudi, da so v posvetovalni fazi predlagane zakonodajne spremembe, s katerimi bi odvzeli del sredstev javni RTV Slovenija. Tudi tem spremembam nasprotujejo, saj menijo, da so del širše politične agende.

"Komisija mora jasno povedati, da v EU ni mesta za tovrstno ločevalno retoriko"

Položaj kritičnih medijev se v Sloveniji poslabšuje, javni mediji so pod stalnim političnim in institucionalnim pritiskom vodstva SDS, uporaba državnih organov za širjenje napadov na nefavorizirane medije pa se postopoma povečuje, poudarjajo. Dodajajo, da gre pri tem za isto mentaliteto kot pri napadih na medije na Madžarskem in Poljskem, ko so kritični mediji sovražniki ali sile opozicije, ki jih je treba napadati, ne pa nujni elementi delujoče demokracije. Skrbi jih možnost, da bi Janša predsedovanje Svetu EU uporabil za tovrstne napade na novinarje na evropski ravni.

V sklepu so poudarili, da mora Evropska komisija v prihajajočih mesecih zagotoviti podrobno spremljanje razvoja v Sloveniji in se javno odzivati na prihodnje napade Janše na medije. Komisija mora jasno povedati, da za tovrstno ločevalno retoriko ni mesta v EU. "Za svobodo medijev in demokracijo v EU je vitalnega pomena, da Slovenija ne bo sledila neliberalni poti, ki sta jo utrli Madžarska in Poljska," so v pismu še zapisali IPI, Article 19, Evropski center za svobodo medijev (ECPMF), Evropska zveza novinarjev (EFJ), OBC Transeuropa ter Novinarji brez meja (RSF).