Opozorila strokovnjakov WHO: pandemija covida-19 ni nujno največja

"Usoda" virusa je, da postane endemičen, kljub temu da že imamo cepiva in jih bomo imeli še več, je povedal profesor David Heymann, vodja strateške svetovalne skupine za nalezljive bolezni pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).

"Svet je upal na čredno imunost, da se bo prenos virusa zmanjšal, če bo dovolj ljudi imunih," je povedal ob koncu leta 2020, ko je praktično ves svet zajel novi koronavirus. Ampak Heyman, ki je tudi epidemiolog na londonski raziskovalni univerzi London School of Hygiene & Tropical Medicine (specializirajo se za javno zdravje in tropsko medicino), razlaga, da je bil ta koncept narobe razumljen. 

"Videti je, da je usoda SARS-CoV-2, da postane endemičen, kot so tudi štirje drugi človeški koronavirusi, in da bo še naprej mutiral, ko se bo reproduciral v človeških celicah," je dejal. "Na srečo imamo orodja, ki rešujejo življenja, in v kombinaciji z dobrim javnim zdravjem nam bo to dovolilo, da s covidom-19 živimo," je opozoril še na higienske ukrepe, ki jih poznamo. 

Vodja programov za izredne situacije pri WHO Mark Ryan je dejal, da je najverjetnejši scenarij, da bo virus postal še en endemičen virus, ki bo ostal neke vrste grožnja, ampak grožnja nizke stopnje, ko bomo imeli globalno učinkovit program cepljenja.

"Ne vemo še, kako bodo cepiva sprejeta, kako blizu stopnji, ki nam omogoča, da se znebimo virusa, bomo prišli," je dejal. "Obstoj cepiva, četudi je to visoko učinkovito, ni zagotovilo, da bomo nalezljivo bolezen izkoreninili. To je zelo visoko postavljen cilj," je opozoril. 

Prvi cilj za cepiva je, da rešujejo življenja in ščitijo ranljive, pojasnjuje Ryan. "Šele potem se bomo lahko ukvarjali s tem težko dosegljivim ciljem, da bi nekoč izločili ali izkoreninili virus," je dodal in opozoril, da je lahko naslednja pandemija, ki zadene svet, še resnejša.

"Ta pandemija je bila zelo resna, dotaknila se je vsakega kotička planeta. A ni nujno največja. Ampak bila je budnica, opozorilo. Učimo se, kako stvari delati bolje: znanost, logistika, vladanje, kako bolje komunicirati. Ampak planet je krhek. Živimo v vedno kompleksnejši globalni družbi. Te grožnje se bodo nadaljevale," je nadaljeval Ryan. "Ena stvar, ki jo moramo res odnesti iz te pandemije, iz tragedije in izgub, je, da se moramo zbrati. Počastiti moramo tiste, ki smo jih izgubili, s tem, da pri tem, kar počnemo, vsak dan postajamo boljši."

Znanstvenica WHO Soumya Swaminathan je opozorila na to, da cepljenje še ne pomeni, da lahko nehamo upoštevati nekatere ukrepe za javno zdravje, kot je recimo vzdrževanje medosebne razdalje. Prva naloga cepiv je torej, da preprečijo simptomatsko bolezen, resnejša obolenja in smrti, je dejala. A to, ali bodo cepiva tudi zmanjšala število okužb oziroma širjenje virusa, še ni jasno. 

"Ne verjamem, da imamo dovolj dokazov, da bi bili prepričani v to, da bodo cepiva preprečila okužbo ali njen prenos. Zato morajo tudi ljudje, ki so že bili cepljeni, spoštovati enake previdnostne ukrepe," je še dodala. 

Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus pa je dejal, da moramo ob konca leta razmisliti o vsem, kar smo dosegli (razvoj cepiva), in pomisliti na izzive, ki nas še čakajo. "Na primer novi sevi covida-19 in pomoč ljudem, ki so pandemsko izčrpani, da se še naprej borijo," je navedel.