Onesnaženost zraka v Evropi se je vrnila na raven pred korono

Evropske države so zaradi spodbudnejše epidemiološke slike in zato, da bi rešile gospodarstvo, pred tedni začele popuščati s preventivnimi ukrepi za zajezitev pandemije. Ljudje so se vrnili v službe, šole, javno življenje in se celo odpravili na potovanja – s tem pa so se na ceste vrnili tudi avtomobili in avtobusi. 

V Londonu, Parizu, Rimu in drugih večjih evropskih mestih so tako znova zaznali povečanje ravni škodljivega dušikovega dioksida (NO2), so sporočili iz Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA). 

Pariz z najslabšimi rezultati

Ko so pred skoraj štirimi meseci v Združenem kraljestvu uvedli stroge ukrepe zaradi koronavirusa, so se koncentracije NO2 v Londonu drastično zmanjšale – za okoli 33 odstotkov oziroma za okoli 10 mikrogramov na kubični meter. Najnižje ravni tega onesnaževalca so izmerili aprila, ko so bili ukrepi tudi najbolj strogi. Zdaj, ko so na Otoku nekoliko sprostili ukrepe, pa so zaznali 34-odstotno povečanje ravni NO2. 

V Parizu, Budimpešti in Oslu so v zadnjih tednih dosegli in celo presegli predkoronsko raven onesnaženja zraka. "V Parizu imajo največje povečanje onesnaženja v primerjavi z najčistejšim obdobjem med karanteno, medtem ko sta Budimpešta in Oslo presegla njihove predkrizne ravni," je po poročanju britanskega časnika Metro dejal Lauri Myllyvirta, vodja analize pri CREA. 

V francoski prestolnici se je od 11. maja, ko so začeli popuščati ukrepe, raven NO2 v zraku povečala za 118 odstotkov v primerjavi z najčistejšim obdobjem, ki je trajalo od 17. marca do 10. maja. Takoj po 11. maju, ko je Francija začela popuščati z ukrepi, se je koncentracija tega onesnaževalca začela hitro povečevati. 

Zaradi strogih ukrepov v državah zaradi širjenja novega koronavirusa je bil zrak med pandemijo po vsem svetu veliko manj onesnažen. Samo v Evropi smo zaradi karantene zabeležili 11.000 manj smrti zaradi onesnaženega zraka, je v začetku maja pokazala študija, ki jo je prav tako opravil CREA. 

"Vrnitev onesnaženja bo zelo verjetno pomenila več tveganja za bolnike s covidom-19, saj je raziskava, ki sicer še ni bila strokovno recenzirana, ugotovila povezavo med izpostavljenostjo NO2 in smrtnostjo covida-19," je dodal Myllyvirta. 

Tudi v Sloveniji smo dihali boljši zrak, a se je zdaj poslabšal

V študijo so vključili vsa večja evropska mesta. Med drugim so ugotovili, da je kar 27 evropskih mest zaznalo zmanjšanje ravni NO2 med strogimi preventivnimi ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa v primerjavi s povprečnimi ravnmi tega onesnaževalca v istem obdobju med leti 2017 in 2019.

Tudi v Sloveniji smo od sredine marca do sredine maja, ko so bili v veljavi strogi ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa, dihali precej boljši zrak kot ga sicer. Izmerjene ravni NOx in NO2 so bile skoraj za polovico nižje od povprečnih za enako obdobje v preteklih letih. Po koroni pa so se ravni dušikovega dioksida v Ljubljani povečale za 43 odstotkov v primerjavi z najčistejšim obdobjem v času strogih ukrepov. 

Dušikov dioksid je strupen plin, ki lahko povzroča ali poslabša številne respiratorne težave pri ljudeh – denimo astmo.  Francoska študija med leti 2005 in 2009, je ugotovila, da je bilo preseganje dovoljenih ravni onesnaženja z NO2 v Parizu, odgovorno za v povprečju 4300 smrti in 1300 novih primerov astme pri otrocih na letni ravni.