Ogrožen vpis na fakultete? Vlada ni dala soglasja

Preložitev podaje soglasja vlade k razpisu za vpis v študijske programe v naslednjem študijskem letu je negativno presenetila rektorje vseh štirih javnih univerz, so ti pojasnili po današnji rektorski konferenci. Kot je povedal predsedujoči rektorski konferenci Zdravko Kačič iz mariborske univerze, je na 1. februar vezan celoten vpisni proces.

Rektor mariborske univerze je poudaril, da morajo imeti študenti dovolj časa na voljo za odločitev o tem, na kakšen študij se bodo vpisali, zato lahko kakršnokoli zamikanje tega datuma, četudi za to obstajajo pravne podlage, gre neposredno na škodo celotne generacije maturantov.

"Ti se že tako soočajo z zelo stresnimi razmerami, ko morajo šolanje na srednjih šolah zaključevati s številnimi odprtimi vprašanji glede mature. Zdaj pa so soočeni še z dejstvom, da jim na informativnih dnevih ne bomo mogli predstaviti vseh ključnih informacij, da bodo sploh lahko računali s tem, ali se bodo lahko vpisali na želeni študijski program ali ne, ker ne vemo koliko razpisnih mest bomo lahko razpisali," je pojasnil Kačič.

Po njegovem je nujno, da je razpis za vpis čim prej potrjen, s tem pa bodo tudi tej generaciji dijakov omogočili dovolj časa, da se informirano odločijo ter izberejo tisti študijski program, ki za njih predstavlja življenjsko odločitev.

Rektor ljubljanske univerze Igor Papič poteze vlade ne razume. Če je karkoli narobe v obstoječem sistemu, se je po njegovem mogoče pogovoriti, pri tem pa je poudaril, da ne gre za univerze, pač pa za praktični celotno generacijo dijakov, ki so padli v veliko negotovost, kaj bo z njihovim vpisom.

Kot je poudaril, gre za podroben rokovnik številnih opravil, ki ga ureja pravilnik, in ne za prosto odločanje univerz, kako bodo izvedle vpis in kdaj organizirale informativne dneve. "Res ne razumem, zakaj to počnemo mladim. Bodimo razumni," je še posvaril Papič.

Pozivom sta se pridružila tudi rektorica primorske univerze Klavdija Kutnar in prorektor za izobraževanje na novogoriški univerzi Mladen Franko. Prva je dejala, da nesoglasje vlade k razpisu predstavlja nepredstavljivo škodo za celotno generacijo dijakov in hkrati javne institucije postavlja v neenakovreden položaj z zasebnimi univerzami, ki soglasja vlade ne potrebujejo.

"Rokovnik je bil objavljen že novembra. Usklajen je z rokovniki, ki veljajo za srednje šole in maturo, določeni so informativni dnevi. Z zamudo, četudi zgolj nekajdnevno, bomo naredili problem celotni generaciji. Zato vlado pozivam k razumevanju," je dejala Kutnarjeva. Ta je sicer vprašanja o vsem skupaj kot predsednica sveta za visoko šolstvo že v četrtek naslovila na generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča, a odgovorov še ni dobila.

Rektorji zavračajo odgovornost za zamudo pri postopku, saj je ta že vrsto let enak. Po besedah Kačiča univerze gradivo pripravljajo in ga več mesecev usklajujejo z ministrstvom ter se dogovorijo za časovnico. Če bi ministrstvo izobraževanje zahtevalo tokrat gradivo že novembra, bi ga do takrat tudi predstavili, pojasnjuje rektor Univerze v Mariboru. Po njegovem ni usodno, če razpis ne bo izšel v ponedeljek, vendar je škoda storjena.

Papič je dodal, da ne gre zgolj za vprašanje nekaj dni, saj univerze trenutno nimajo nobene informacije ali bo to trajalo res nekaj dni ali en mesec. Zakonsko je po njegovih besedah opredeljeno, da mora biti razpis objavljen šest mesecev pred začetkom naslednjega študijskega leta.

Na današnje besede predsednika vlade Janeza Janše, da vpisna mesta na javnih fakultetah ne morejo biti zbirka želja tistih, pač pa je potrebno zadostnemu številu mladih omogočiti, da se vpišejo na ključne poklice prihodnosti, rektorji odgovarjajo, da je to odvisno tudi od razpoložljivega kadra in infrastrukture fakultet, pa tudi, da je težko danes napovedati, kaj bodo poklici prihodnosti čez pet let, ko bodo letos vpisani študentje šli na trg dela. 

Visokošolski sindikat opozarja, da gre morda za blokado sredstev za raziskovalne projekte 

Visokošolski sindikat pa se je oglasil z javnim pozivom šolski ministrici, v katerem so tudi sami izrazili presenečenje. Kot so zapisali, ozadij in razlogov za odlaganje soglasja ne poznajo in se jim v tem trenutku ne zdijo pomembni, vidijo pa v tem neposredno analogijo z blokado zaposlovanja na raziskovalnih projektih, tudi na tistih, ki že imajo zagotovljena sredstva.

"Za zasebne ustanove omenjeni ukrep namreč ne velja. Če gre za načrten poskus destabilizacije javnega visokega šolstva in znanosti in za pretakanje proračunskega denarja k izbranim zasebnim družboslovnim fakultetam, ki jim je vlada že naročila popravke raziskovalnega zakona, napovedujemo, da se bomo temu z vsemi sredstvi uprli," je dejal predsednik sindikata Marko Marinčič.

Predsednik omenjenega sindikata na ljubljanski univerzi Gorazd Kovačič več odločnosti pričakuje tudi od rektorjev, od resorne ministrice pa zahteva odločen angažma, če ne preko vlade, pa pri svoji poslanski skupini, v nasprotnem primeru pa naj odstopi.

"Čeprav sta bila visoko šolstvo in znanost v dejavnostih ministrstva v tem mandatu komaj opazna, zagotavljamo, da ob tako neodgovornem ogrožanju za razvoj in napredek ključnih področij ministričin molk ali prikimavanje ne bosta ostala neopažena," je še dodal Kovačič.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je neprijetno presenečen nad zadnjim ravnanjem Vlade RS, ki ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v prihodnjem študijskem letu. Še bolj preseneča razlog za to, namreč da je treba najprej ugotoviti potrebe na trgu delovne sile in nato temu prilagoditi številko vpisnih mest na posameznih programih.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, "je bil SVIZ je bil vse doslej prepričan, da se je celotna družba iz zgodbe o usmerjenem izobraževanju iz časa še socialistične ureditve kaj naučila, a to očitno ne drži, vsaj ne za vse. Takrat so bili načrtovalci usmerjenega izobraževanja prepričani, da je mogoče vpisna mesta prilagajati potrebam na trgu. Znano je, da je zamisel propadla, saj v osnovi ni mogoče usmerjati vpisa glede na prihodnje potrebe trga delovne sile čez pet ali šest let, ko se 'usmerjenci' po študiju znajdejo na trgu dela. Zelo poučne za odvrnitev od takega 'načrtovanja' so tudi nepredvidljive ekonomske krize, ki izrazito vplivajo na povpraševanja po posameznih izobrazbenih profilih, kar dodatno govori proti takemu grobemu ekonomističnemu pristopu k zahtevnemu vprašanju izbire študija in zmožnosti financiranja programov z javnimi sredstvi."

Spomnimo

Vlada na četrtkovi seji ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v študijskem letu 2021/2022, čeprav je to pogoj za objavo razpisa – oziroma, kot piše današnji Dnevnik, o tem sploh ni razpravljala. Po njihovih informacijah je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki ga vodi Simona Kustec, dokument z deležniki uskladilo pravočasno in je pričakovalo, da bo vladno soglasje samo formalnost. 

V neformalni razpravi naj bi, tako še piše časnik, predsednik vlade Janez Janša dejal, da je treba najprej ugotoviti, kakšne so dejanske potrebe na trgu delovne sile, in nato temu prilagoditi število vpisnih mest na posameznih študijskih programih. 

Profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič je Janši očital, da se "spravlja na univerze". "Z blokado objave razpisa za vpis ogroža temeljno poslanstvo te institucije. Če bi želel vplivati na razporeditev vpisnih mest, bi analizo moral zahtevati prej," je zapisal.

Janša pa trdi, da ne drži, da je ustavil objavo razpisa. "Gradivo je bilo predloženo šele nekaj dni nazaj, je strateške narave, pred vlado ga mora obravnavati pristojni odbor, ki za presojo potrebuje podatke o kadrovskih potrebah gospodarstva, javnega sektorja in države nasploh," je pojasnil. Lukšič pa mu nadalje očita, da bi na to morali misliti prej, saj se razpis sprejema vsako leto ob istem času.

Premier Janša je na novinarski konferenci vlade še enkrat ponovil, da "ni res, da bi vlada kaj blokirala". Vlada pa, da te točke ni obravnavala, ker je ministrstvo gradivo poslalo šele pred nekaj dnevi. "Nič ne pomaga, če zapišemo, da bomo postali zeleni, napredni, da bomo resno vzeli izzive digitalizacije, če potem mladim ne omogočimo, da se vpišejo na ključne poklice prihodnosti," meni Janša in dodaja, da je "razrez vpisov za te študije eden temeljnih strateških dokumentov te vlade".

Pojasnil je, da vlada te točke ni obravnavala. Ministrstvo za izobraževanje je namreč gradivo poslalo nekaj dni nazaj in ni bilo časa niti, da bi ga obravnaval pristojni odbor vlade.

Ker predloga še niso obravnavali, ne vedo, ali je dober ali slab. Gre pa po Janševih besedah za strateške odločitve in "nima smisla, da se teh odločitev lotevamo tako, kot so se jih že včasih naši predhodniki v preteklosti, in smo potem ustvarili na tisoče mladih brez možnosti zaposlitve tako v Sloveniji kot v okviru skupnega evropskega trga".

Iz ministrstva natančnega odgovora o tem, koliko so zamujali z oddajo gradiva, nismo prejeli

Iz ministrstva za izobraževanje nam sicer na vprašanje, kdaj je bil zadnji rok za oddajo gradiva, niso odgovorili z datumom. Pojasnili so le: "Gradivo za Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/22 za javne in koncesionirane samostojne visokošolske zavode je bilo na vlado z MIZŠ posredovano 22. januarja. Po protokolu obravnave vladnih gradiv bo o gradivu, kot to velja za vsa vladna gradiva, obravnava najprej potekala na obeh vladnih odborih naslednji teden v torek, nato pa na seji vlade. Gre za strateško razvojni dokument,  ki sledi dejanskim potrebam in trendom visokošolskega prostora ter družbe. Obravnavo gradiva terja 7. odstavek 40. člena Zakona o visokem šolstvu. Vlada RS vsako leto opravi obravnavo tega gradiva, edina razlika letos je, da je bilo gradivo na vlado posredovano prepozno, da bi lahko obravnavo zaključili do 1. februarja."
Premier je sicer napovedal, da bo vlada predlog obravnavala naslednji teden. Je pa poudaril, da vpisna mesta na javnih fakultetah ne morejo biti neka zbirka želja tistih, ki te fakultete vodijo, ampak je to strateški razvojni dokument države, ki ga je treba jemati zelo resno. In v mandatih, ko je sam vodil vlado, so tako tudi ravnali, pravi.

Sicer pa je, je še povedal Janša, ministrici za izobraževanje naročil, da razišče razloge, zakaj je na ministrstvu prišlo do poznega predloga, in tudi sankcionira tiste, ki so za to odgovorni. Ministrstvo za delo pa mora do takrat, ko bo vlada dokument obravnavala, predstaviti potrebe slovenskega gospodarstva, javnega sektorja ter države kot takšne po posameznih profilih.

V Levici napovedali sklic nujne seje odbora za izobraževanje

Na to odločitev vlade je treba reagirati takoj, so prepričani v stranki Levica. "Vlada ima očitno problem z avtonomijo univerze, kritičnim mišljenjem in svobodo izobraževanja. Institucije, namenjene izobraževanju in znanju, hoče podrediti, v prvi vrsti sebi, v drugi pa potrebam trga dela," so zapisali.

Hkrati so napovedali sklic nujne seje odbora za izobraževanje. "Ta vlada je samo še vlada ene stranke oziroma enega človeka," je bil na novinarski konferenci poslanskih skupin LMŠ, Levica, SD in SAB oster vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. Izpostavil je, da lahko ima odločitev o zaustavitvi številne posledice, na primer, da se dijaki ne bodo mogli vpisati v javne zavode.

Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je v izjavi za medije potrdil, da bodo zahtevo sopodpisali, obenem pa ocenil, da odločitev kaže na stihijsko delovanje vlade, ki se ne usklajuje in ni operativna. "Ne vem sicer, o čem se pogovarjajo na vseh teh sestankih, ampak definitivno se ne pogovarjajo o strateških odločitvah za o državo," je ocenil.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport navadno razpis pripravi v sodelovanju z deležniki in tam je prostor za razpravo. Lahko se predlog usklajuje tudi medresorsko, lahko o njem razpravlja koalicija na Brdu pri Kranju, lahko se ga usklajuje z gospodarskimi deležniki, je navedel Golubović. A nazadnje se pride usklajeno na vlado, kjer se to sprejme, je pojasnil.

Golubović sklepa, da predsednik vlade in njegova stranka niso sodelovali v vseh teh postopkih in da se je zato odločil, da predlog umakne. S tem pa po mnenju vodje poslancev LMŠ državi in izobraževanju po nepotrebnem dela škodo.

ŠOU: Vlada je s tem še dodatno otežila že tako zahtevno leto za vse dijake in študente
 
Študentski svet Univerze v Ljubljani (ŠS UL), Študentski svet Univerze na Primorskem (ŠS UP) in Študentski svet Univerze v Mariboru (ŠS UM) so kot legitimni predstavniški organi študentov treh slovenskih univerz podali mnenje. Kot so sporočili, menijo, da bo ta poteza resno prizadela dostopnost študija celotni generaciji mladih.

"Z včerajšnjo potezo Vlada RS družbi neposredno sporoča, da znanje in izobraževanje ni več pomembno, predvsem pa ni definirano kot javna dobrina. Mnenja smo, da na znanju in mladih svet stoji, zato bi kot družba morali k temu stremeti z vsemi svojimi aktivnostmi. Onemogočanje in omejevanje izobraževanja mladih zato strogo obsojamo in od Vlade Republike Slovenije pričakujemo, da se v razpravo o študentskih temah vključi tudi študentske predstavnike univerz. Prav tako Vladi RS predlagamo, da v prihodnjem obdobju redno sklicuje Svet vlade RS za študentska vprašanja, saj ostaja nemalo odprtih pomembnih tem, povezanih s študentskim položajem, ki so potrebne kritične razprave."

V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU) pa so izpostavili, da je vlada s tem, ko ni podala soglasja k razpisu za vpis v študijske programe, "še dodatno otežila že tako zahtevno leto za vse dijake in študente". 

"V vseh mandatih Vlade RS pod vodstvom Janeza Janše se je zgodilo podobno. Takrat je že pristojno ministrstvo zmanjšalo vpisna mesta na družboslovne študijske programe, kar je do določene mere uskladilo z deležniki," so spomnili v ŠOU.

Po njihovih besedah se bo najverjetneje zgodilo podobno kot v njegovih prejšnjih dveh vladah, kjer se je omejevalo število mest predvsem na javnih univerzah, posledično pa spodbujal vpis na zasebne visokošolske zavode.

Klemen Peran, predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), pa je dodal: "Predsednika vlade, Vlado RS in ministrico za izobraževanje pozivam, naj se ne igrajo s prihodnostjo trenutnih generacij. Za nami je najtežje obdobje v izobraževanju, ki ga je doživela Slovenija. Pred nami pa so izzivi zagotovitve kakovostnega in čim manj stresnega izobraževanja trenutnim in bodočim generacijam dijakov in študentov."

Poseganje v razpis tik pred objavo in tik pred informativnimi dnevi, pod pretvezo potreb trga dela, je neodgovorno in še enkrat več kaže, da mladi in njihove potrebe niso prioriteta te vlade, je še zapisal Peran. "Potrebe trga dela bodo ob zaključku študija te generacije zaradi razvoja gospodarstva, novih panog in sprememb na trgu dela zelo drugačne od današnjih. Ugibamo lahko, da je mogoče predsednik vlade obiskal vedeževalko, kot nekateri njegovi predhodniki, saj drugi točnih odgovorov o daljni prihodnosti žal nimamo," je bil še oster Peran.

"Od ministrice pričakujemo, da dejanje obsoja in se od njega distancira"

Društvo Alternativna akademija, ki jo vodi profesor dr. Darko Štrajn, je v zvezi s tem Kustečevo v javnem pismu pozvalo, naj "nemudoma pojasni, zakaj vlada ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v študijsko leto 2021/2022, s čimer je ogroženo tekoče vpisovanje na fakultete za letošnjo generacijo".

Kot so zapisali v pismu, je "pri tem prišlo do grobega političnega posega v avtonomijo univerze". Od ministrice pričakujejo, da "takšno dejanje obsoja in se od njega distancira, hkrati pa, da stori vse, da se vpis nemoteno izvede, saj bo v nasprotnem prišlo do njegove blokade že letošnje leto, situacijo pa poslabšuje še izvedba informativnih dni, ki je tik pred vrati".

V nasprotnem primeru, pravijo, bo domači in mednarodni javnosti dala jasno vedeti, da aktivno sodeluje "pri najbolj brutalni in samovoljni demontaži države z aktom posega v delovanje javnega izobraževanja".