OZS za interventno pomoč vsem zaprtim ali omejenim panogam

"Zavedati se moramo, da so bile v epidemiji prizadete tudi ostale panoge, ne le gostinstvo in turizem. O veliki poslovni škodi nam sporočajo čistilci, mali trgovci, frizerji, kozmetiki, tekstilci in drugi. Ukrepi pomoči v interventnem zakonu naj zato veljajo za vse prizadete panoge, ki so bile zaprte ali omejene več kot tri mesece," poudarja predsednik OZS Branko Meh.

Kot so zapisali na OZS, bi morali biti do sofinanciranja regresa upravičeni vsi, ki jim je bilo poslovanje leta 2021 onemogočeno ali bistveno oteženo najmanj tri mesece. Predlagajo tudi, da se zadnji rok za izplačilo regresa v letu 2021 prestavi na 1. 11. 2021 tudi za delodajalce, ki jih ne zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti in se soočajo z likvidnostnimi težavami, do katerih je privedla epidemija. Prav tako naj se povrne nadomestilo za izpad prometa ter 100-odstotno nadomestilo za čakanje na delo doma oz. bruto II. Predlagajo tudi, da se sredstva povrnejo neposredno delavcu, tako da delodajalec ne bi zalagal svojih sredstev in nato čakal na povrnitev od države.

 Milejši pogoji za upravičence do dodatne pomoči

V OZS pozdravljajo podaljšanje ukrepa izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, ne strinjajo pa se s pogoji glede upada prihodkov, ki določajo upravičenost do dodatne pomoči: "Upravičenci do dodatne pomoči naj bodo že tisti, ki jim je promet upadel za 50 odstotkov. Do pomoči naj bodo upravičene tudi osebe, ki so postale davčni dolžniki zaradi posledic epidemije (torej je dolg nastal po 13. 3. 2020). Še vedno pa menimo, da podjetjem ne bi bilo treba vračati državne pomoči, če so poslovala uspešno. Ta sredstva naj podjetja raje namenijo za raziskave in razvoj ali za nagrade zaposlenim." 

Pomoč v obliki enkratnega dodatka za turizem

Predlagajo tudi, da se ukrep razširi na vse dejavnosti, ki jim je bilo poslovanje četa 2021 onemogočeno ali oteženo vsaj tri mesece: "Upošteva naj se izpad prometa v višini 10 %, saj bi pogoj 70 % zajel le nekaj posameznikov. 70-odstotni izpad prometa v letu 2021 glede na leto 2019 namreč predpostavlja, da subjekt v letu 2021 osem mesecev in pol sploh ni posloval."

Ker poslovanje mnogih še ni na ravni pred epidemijo in najbrž še nekaj časa ne bo, predlagajo podaljšanje moratorijev kreditov do aprila 2022. Banke namreč svojim komitentom, ki želijo podaljšati kredite, odgovarjajo, da brez zakonodajne podlage tega ne morejo zagotoviti, opozarjajo. 

OZS je sicer predlagala še dodatne ukrepe, ki bi jih bilo treba umestiti v interventni zakon: "Podaljša naj se veljavnost pogodb za posebne linijske prevoze, skrajšajo naj se plačilni roki za prevozne storitve (prevoz potnikov), s čimer se bo avtoprevozniškemu sektorju zagotovila likvidnost, hkrati pa bo to znatno pripomoglo k hitrejšemu okrevanju tega sektorja.  V OZS predlagamo tudi podaljšanje ukrepa kritja fiksnih stroškov do 31. 12. 2021. Upravičenci do ukrepa naj bodo zavezanci, ki so imeli registrirano dejavnost najmanj od 1. 3. 2021. Določi naj se kasnejši rok za izplačilo odpravnine oz. plačilo v več obrokih, saj imajo številna podjetja težave z likvidnostjo. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja in ukrepi pomoči po interventnih zakonih naj se ne izključujejo. Povrne naj se tudi škoda zaradi odpisa blaga v dejavnostih, ki so bile zaprte (hrana, cvetje, sezonska oblačila itd.). Predlagamo tudi, da država povrne stroške testiranj za napotene delavce."

Gostinci pričakujejo več od interventnega zakona in pozivajo k odpravi neživljenjskih pogojev

Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS v interventnem zakonu, kot pravi, sicer pozdravlja kritje regresa in delno povračilo fiksnih stroškov, a obenem opozarja, da ključne rešitve v zakon niso vključili. Pri sekciji pojasnjujejo, da so za pomoč panogi gostinstva in turizma, ki sta bili zaprti več kot osem mesecev, predlagala tudi začasno znižanje DDV ter povračilo za izpad prometa.

"Ugotavljamo, da je zmanjkalo posluha za naš predlog začasnega znižanja DDV iz 22 odstotkov oz. 9,5 odstotka na 5 odstotkov, za katerega ocenjujemo, da bi pomembno pomagal panogama ob vnovičnem zagonu. Doslej se je za ta ukrep odločilo vsaj osem držav EU, mi pa žal ne. Nezadovoljni smo tudi s pogoji, ki določajo upravičenost do povračila za izpad prometa. 70-odstotni izpad prometa v letu 2021 glede na leto 2019 namreč predpostavlja, da subjekt v letu 2021 sploh ni posloval osem mesecev in pol. To je nemogoč pogoj, ki naslavlja peščico posameznikov, sistemsko pa ne rešuje ničesar," opozarja Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS, ki dodaja, da je treba ukrepe pomoči zagotavljati toliko časa, dokler bodo veljale omejitve, kot so PCT (preboleli, cepljeni, testirani) za vstop v notranjost, razdalja med mizami, število oseb za isto mizo itd.

Med drugim se sekcija vlado in stroko ponovno pozvala, da odpravita "neživljenjske pogoje za gostinstvo in turizem, kot so denimo omejitev štirih oseb za isto mizo, PCT pogoj, razdalja med mizami". Dejali so, da ti pogoji povzročajo poslovno škodo in nerentabilno poslovanje v gostovanju in turizmu. "Glede na to, da so se omejitve sprostile pri kongresnih prireditvah, shodih, menimo, da je čas, da se tudi gostinstvu in turizmu omogoči lažje poslovanje. Ne nazadnje tudi sosednje države sproščajo ukrepe, v Avstriji in na Hrvaškem so denimo zmanjšali razdaljo med mizami, na Hrvaškem pa celo ne velja pogoj PCT za vstop v notranjost gostinskih obratov," so še med drugim sporočili.